Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (3.019-3.043)


  1.      mnogotéren  -rna -o prid. (ẹ̑) star. mnogovrsten, raznovrsten: individualne razlike so mnogoterne / mnogoterna drobnarija ♪
  2.      mnogotérnost  -i ž (ẹ̑) star. mnogovrstnost, raznovrstnost: mnogoternost literarnih smeri ♪
  3.      mnogotérost  -i ž (ẹ̑) star. mnogovrstnost, raznovrstnost: mnogoterost čustev ♪
  4.      mnogovŕsten  -tna -o prid. (ȓ) ki je mnogih vrst: mnogovrstni opravki; na oknih so cvetele mnogovrstne rože; ima mnogo mnogovrstnih težav; opravljati mnogovrstna dela / mnogovrsten trud; njegovo mnogovrstno slovstveno delovanje mnogovŕstno prisl.: mnogovrstno preoblikovati tuje vplive ♪
  5.      množítelj  -a m (ȋ) 1. knjiž. kdor kaj veča, povečuje: množitelj kapitala 2. mat. število, s katerim se množi: množenec in množitelj ♪
  6.      množítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od množiti: v kraju so bile vse možnosti za množitev novih obratov / nagla množitev prebivalstva v mestih / proučevati množitev rastlin razmnoževanje ♪
  7.      môčnosten  tudi močnósten -tna -o prid. (ó; ọ̑) nanašajoč se na močnost: močnostno petje ♦ elektr. močnostni ojačevalnik ojačevalnik, ki daje veliko izhodno moč; močnostna elektronka elektronka za veliko moč ♪
  8.      modalitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. način bivanja: ponižnost in ošabnost sta le dve modaliteti; modaliteta, v kateri se nam kaj prikazuje // jur. čas, kraj, način, sredstvo izvršitve: modaliteta kaznivega dejanja; sporazumeti se o modaliteti podpisa in razglasitve sporazuma ♪
  9.      modrósten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na modrost: modrostne knjige / modrostne puhlice ◊ anat. modrostni zob vsak od dveh zadnjih kočnikov ♪
  10.      mogótec  tudi mogôtec -tca m (ọ̑; ó) ekspr. zelo bogat in vpliven človek: sprva neznaten trgovec je naenkrat postal mogotec; prositi pomoči mogotce; denarni, finančni, trgovski mogotec / redko mogotci krajevne oblasti mogočneži, mogočniki ♪
  11.      mogôten  -tna -o prid. (ó) star. mogočen: mogoten človek / mogotne prsi / mogoten vrvež; mogotno veselje mogôtno prisl.: mogotno je porinil krožnik od sebe ♪
  12.      mójster  -tra m (ọ́) 1. nav. ekspr. kdor zna kaj dobro, navadno strokovno narediti: ta zidar je mojster; zdravnik je sčasoma postal mojster; v plesu si je želel pokazati se mojstra; ta čevljar velja za mojstra; je mojster za sestavljanje dopisov; mojster v kuhanju, opisovanju narave, streljanju; iron. to je lahko pokvaril samo tak mojster, kot si ti / znan mojster besede pisatelj ali pesnik, ki piše v lepem jeziku; mojster dleta (dober) kipar; mojster belih strmin (dober) smučar; mojster taktirke dirigent // umetnik: rad prebira stare mojstre; nesmrtni, veliki mojstri / kot pristavek k imenu mojster Prešeren // naslov zlasti za starejšega uglednega skladatelja, dirigenta: violino se je učil pri znanem mojstru / kot nagovor kako naj zaigram, mojster / kot pristavek k imenu mojster Gallus 2. do 1962 kdor ima najvišjo usposobljenost v kaki obrtni stroki: mojstri so po vojni prevzeli vodilna mesta v proizvodnji; dati naročilo mojstru; odnosi med vajenci, pomočniki in mojstri / kuharski, predilni, tesarski mojster ● ekspr. mojster skaza kdor dela slabe izdelke; ekspr. mojster in pol velik, dober strokovnjak; vaja dela mojstra za dobro obvladanje česa je potrebna (dolgotrajna) vaja; delo hvali mojstra delavčeva strokovnost se sodi po kvaliteti njegovih izdelkov; vsak najde svojega mojstra ◊ ekon. cehovski mojster nekdaj lastnik obrtniške delavnice v fevdalizmu; gled. odrski mojster delavec, ki vodi in usklajuje delo odrskih delavcev pri postavljanju in razstavljanju scene; kor. baletni mojster strokovni vodja baletne skupine; muz. koncertni mojster vodja violinistov v orkestru; rad. tonski mojster kdor pri posnemanju zvoka skrbi, da je zvočni zapis odraz naravnega zvočnega dogajanja; rel. veliki mojster vrhovni predstojnik v viteških redovih; šah. mednarodni mojster naslov igralca, za stopnjo nižji od velemojstra; nacionalni mojster najvišji naslov igralca, ki ga podeli šahovska organizacija v državi; šport. mojster športa v nekaterih vzhodnoevropskih državah častni naslov za zaslužne športne tekmovalce, strokovnjake in organizatorje ♪
  13.      mojstrítelj  -a m (ȋ) knjiž. mojstrski oblikovalec: dober poznavalec in mojstritelj jezika ♪
  14.      mokrôten  -tna -o prid. (ó) nekoliko moker, vlažen: mokroten zid / mokrotni pašniki; mokrotna pot; mokrotna tla / mokrotno stanovanje vlažno / mokroten dan; mokrotno vreme / mokroten oblak; mokrotna megla / v tej zgodnji uri je mesto še neprijazno in mokrotno / mokrotna izolacija izolacija proti vlagi mokrôtno prisl., v povedni rabi: če je le malo mokrotno, to seme že kali; ob zidu, v dolini je mokrotno ♪
  15.      molítev  -tve ž (ȋ) rel. 1. usmerjanje misli, prošenj k Bogu, svetnikom: iskati uteho v molitvi; z molitvijo obračati se k Bogu; skupna molitev / molitev za sina / jutranja, večerna molitev; molitev pred jedjo 2. ustaljeno besedilo nabožne vsebine: naučiti se molitve; knjiga molitev / pogrebne molitve ♪
  16.      momênten  -tna -o prid. (ȇ) knjiž. trenuten, hipen: to je bila samo momentna slabost / momentno stanje stvari ◊ strojn. momentni ključ ključ za vijake, pri katerem se da nastaviti ali meriti navor pri privijanju ♪
  17.      monolíten  -tna -o prid. (ȋ) 1. izdelan iz enega kosa: monoliten steber; monolitna plošča iz belega kamna / monolitna skala // arhit. ki je v enem kosu in iz enotnega materiala: monolitna plošča, stena 2. nav. ekspr. ki ni razcepljen, razdeljen na več vrst ali skupin; enoten: monolitna partija / ta država je monolitna celota / knjiž. njegova knjiga je monoliten organizem ♪
  18.      monoteíst  -a m (ȋ) kdor veruje v enega boga ♪
  19.      monoteístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na monoteizem: monoteistični nauk / monoteistična vera ♪
  20.      monoteízem  -zma m (ȋ) vera, verovanje v enega boga, enoboštvo: monoteizem in politeizem ♪
  21.      montêr  -ja m (ȇ) kdor se poklicno ukvarja z montiranjem: poklicati monterja; izučen monter / kabelski, rajonski monter; monter avtomobilske opreme ♪
  22.      montêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na monterje: montersko orodje / monterska ekipa ♪
  23.      moralitéta  -e ž (ẹ̑) 1. knjiž. moralnost: moraliteta človeka 2. lit., zlasti v srednjem veku navadno alegorično dramsko delo s poučno vsebino: napisati, uprizoriti moraliteto; moraliteta o izgubljenem sinu / sodobna absurdna moraliteta ♪
  24.      morbiditéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. število, ki pove, koliko ljudi oboli za isto boleznijo v letu na tisoč prebivalcev; obolevnost: morbiditeta pada; podatki o morbiditeti ♪
  25.      morebíten  -tna -o prid. (ȋ) po predvidevanjih mogoč, ne pa gotov: hotel je zvedeti za morebitne pomisleke; odgovoren boš za morebitne posledice; morebitne pritožbe pošljite na ta naslov; ti boš odgovarjal na morebitna vprašanja / odstranili so morebitne razgrajače ♪

   2.894 2.919 2.944 2.969 2.994 3.019 3.044 3.069 3.094 3.119  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA