Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (30.151-30.175)



  1.      prótipartizánski  -a -o prid. (ọ̑-) ki je proti partizanom: protipartizanska ofenziva / protipartizanske enote
  2.      prótipogòj  -ója tudi -ôja m (ọ̑- ọ̑-ọ́, ọ̑-ó) publ. pogoj, ki ga mora izpolnjevati nasprotna stran: protipogoj za zvesto prijateljstvo sta spoštovanje in razumevanje
  3.      prótipostávljanje  -a s (ọ̑-á) knjiž. postavljanje česa proti čemu drugemu: protipostavljanje objektivne stvarnosti človeški subjektiviteti
  4.      prótipráven  -vna -o prid. (ọ̑-ā) ki je v nasprotju s pravom: protipravna prisvojitev zemljišča; protipravno dejanje prótiprávno prisl.: protipravno pridobljeno premoženje
  5.      prótipropagánda  -e ž (ọ̑-) slabš. določenemu cilju, hotenju nasprotna propaganda: sovražnikova protipropaganda
  6.      prótireformácija  -e ž (ọ̑-á) zgod. delovanje katoliške cerkve v 16. in 17. stoletju proti reformaciji, protestantizmu: slovenska protireformacija // doba tega delovanja: v protireformaciji je izhajanje knjig na Slovenskem zelo upadlo
  7.      prótireformacíjski  -a -o prid. (ọ̑-) nanašajoč se na protireformacijo: protireformacijski voditelji / protireformacijske komisije
  8.      protislóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na protislovje: protislovna izraza; njuni stališči sta protislovni / o njegovi usodi krožijo protislovne govorice nasprotujoče si govorice / protisloven človek ♦ filoz. protislovna pojma pojma, izmed katerih eden izključuje, zanika veljavnost drugega; protislovni sodbi sodbi, izmed katerih ena izključuje, zanika veljavnost druge protislóvno prisl.: govoriti protislovno
  9.      protislóvje  -a s (ọ̑) 1. pojav ali stanje, ko se več trditev, mnenj o čem izključuje: v knjigi je več protislovij / priti v protislovje z lastno trditvijo 2. nasprotnost, nasprotje med dvema dejstvoma, pojmoma, trditvama: odpravljati, reševati protislovja; človek je poln protislovij; protislovja sodobne družbe; protislovje med željami in potrebami / dialektično protislovje ◊ filoz. protislovje odnos med dvema protislovnima pojmoma, trditvama; načelo protislovja po katerem se kakemu predmetu istočasno in v istem pomenu ne moreta pripisati lastnosti, ki se izključujeta; soc. enotnost protislovij načelo, da je trenutno stanje posledica ravnotežja sil v stvareh in pojavih
  10.      protislóvnost  -i ž (ọ̑) značilnost protislovnega: protislovnost trditev / zaostrenost in protislovnost mednarodnih odnosov / protislovnosti v načrtu
  11.      prótisméren  -rna -o prid. (ọ̑-ẹ́ ọ̑-ẹ̄) teh. vzporeden z drugim, a nasprotno usmerjen; nasprotnosmeren: protismerno gibanje / protismerni sili
  12.      prótisnóv  -í ž (ọ̑-ọ̑) nestrok. protitelo: nastajanje protisnovi
  13.      prótisociálen  -lna -o prid. (ọ̑-) ki je proti socialnemu redu, družbi: protisocialen človek / protisocialne težnje
  14.      prótisrédstvo  -a s (ọ̑-ẹ̑) publ. sredstvo, ki deluje proti določeni stvari: učinkovitega protisredstva za ta pojav še ne poznamo ♦ farm. sredstvo, ki preprečuje delovanje strupa
  15.      prótistáva  -e ž (ọ̑-) knjiž. postavitev česa ob kaj različnega zaradi nasprotja, primerjave: protistava elementov v umetnosti
  16.      prótistrúja  -e ž (ọ̑-ú) knjiž. literarni, politični smeri nasprotna smer: proti impresionizmu se je pojavila močna protistruja
  17.      prótistrúp  -a m (ọ̑-) snov, ki deluje proti strupu: seme te rastline vsebuje učinkovit protistrup ♦ biol. snov v organizmu, ki deluje proti toksinom; antitoksin
  18.      prótisvetlôben  -bna -o prid. (ọ̑ọ̑-ō) fot., v zvezi protisvetlobni posnetek posnetek, pri katerem pada svetloba naravnost proti smeri snemanja
  19.      prótitánkovski  -a -o prid. (ọ̑-) voj. ki je, se uporablja proti tankom: protitankovski top; protitankovske rakete / protitankovski jarki ∙ knjiž. protitankovska pest bazuka, ročni minomet
  20.      prótitóčen  -čna -o prid. (ọ̑-ọ̑) nanašajoč se na protitok: protitočna voda ♦ teh. protitočna naprava naprava za prenos toplote iz ene tekočine v drugo s tokom v nasprotnih smereh
  21.      prótiukrèp  -épa m (ọ̑- ọ̑-ẹ́) publ. z ukrepom, dejanjem izzvan nasprotni ukrep: na to odločitev so hitro odgovorili s protiukrepom / za požar predvideni protiukrepi
  22.      prótiuslúga  -e ž (ọ̑-) usluga, s katero se povrne določena usluga: za protiuslugo je ponudil pomoč pri študiju
  23.      protíven  -vna -o prid. () star. nasproten, nasprotujoč: protivna sila, stranka / biti komu protiven nasprotovati komulingv. protivni vezniki; protivno priredje priredje, v katerem je drugi del v vsebinskem nasprotju s prvim
  24.      protivések  -ska m (ẹ̑) star. protiutež: novi časopis naj bi bil protivesek obema sedanjima
  25.      protivésje  -a s (ẹ̑) knjiž. protiutež: umetnost je potrebna človeku kot protivesje razumski enostranosti

   30.026 30.051 30.076 30.101 30.126 30.151 30.176 30.201 30.226 30.251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA