Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (2.944-2.968)


  1.      mehkočúten  -tna -o prid. (ū) knjiž. 1. obziren, popustljiv, prizanesljiv: je dober, mehkočuten fant / mehkočutni izrazi 2. ekspr. občutljiv, hitro ganjen: mehkočuten sanjač; ne posmehuj se mu, ko je tako mehkočuten ♪
  2.      mehkolísten  -tna -o prid. (ȋ) vrtn., navadno v zvezi mehkolistna solata solata, ki ima mehke, sočne liste: krhkolistne in mehkolistne solate ♪
  3.      mehkôten  -tna -o prid. (ó) knjiž., redko nekoliko mehek: mehkotno telo kače / ne bodi tako mehkoten občutljiv, mehkužen ♪
  4.      menetékel  -kla m (ẹ̑) knjiž. svarilo, opozorilo: grozeč menetekel ♪
  5.      mentalitéta  -e ž (ẹ̑) skupek misli, pojmov, sodb o življenju, svetu, morali; miselnost: skušal se je poglobiti v njihovo mentaliteto / po mentaliteti se zelo razlikujeta / publ.: treba je premagati mentaliteto, da mora naše probleme reševati kdo drug mnenje, mišljenje; bil je individualist po vzgoji in po vsej mentaliteti mišljenju, ravnanju // s prilastkom ta skupek, značilen za a) pripadnike kakega družbenega razreda, sloja, skupine: dobro pozna mentaliteto aristokratov, izseljencev / dijaška mentaliteta / mentaliteta te šole ga je odbijala duhovno ozračje b) prebivalce kakega zemljepisnega področja: nikoli se ni mogel vživeti v azijsko mentaliteto / človek hribovske mentalitete ♪
  6.      merítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od meriti 1: končati, opraviti meritev; astrofizikalne, oceanografske meritve; natančna, ponovna meritev; meritev hitrosti ♪
  7.      méstece  -a [tǝc] s (ẹ̄) manjšalnica od mesto: a) mestece je ležalo na oni strani reke; iz mesteca se je razvilo pomembno industrijsko središče; podeželska mesteca / vse mestece je bilo na nogah / srednjeveška mesteca b) ekspr. v prenapolnjeni kavarni so gostje prežali na vsako izpraznjeno mestece / ekspr. še psu ni privoščil gorkega mesteca ♪
  8.      mestéje  -stéj ž mn. (ẹ̄ ẹ̑) nar. odprtina pred kuriščem kmečke peči: iz peči je potegnila lonec v mesteje / obešati meso nad mesteje / postaviti večerjo med mesteje obok, stene te odprtine ♪
  9.      mésten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na mesto 1: a) mestna okolica; mestno središče / mestni komite, svet; mestna uprava / mestna in podeželska gospoda; ima mestne navade; mestno življenje / ta kraj dobiva značilnosti mestnega naselja / mestna hiša sedež mestne uprave; mestna hranilnica b) mestna vrata; mestno obzidje / mestni sodnik / vladar jim je potrdil mestne pravice ● ekspr. mestni očetje člani mestne uprave ◊ kem. mestni plin plin za kurjenje, pridobljen z uplinjenjem premoga; mat. mestna vrednost vrednost znaka, določena z njegovim mestom v številki; šol. mestna šola šola za otroke meščanov, ki jo ustanovi, vzdržuje in nadzoruje mestna uprava; urb. mestno zemljišče zemljišče v ožjem gradbenem okolišu mest in načrtno grajenih, urejenih večjih naselij sploh; zgod. mestna država država v starem in srednjem veku, katere jedro je eno samo mesto; zool. mestna lastovka lastovka z neizrazito izrezanim repom, po hrbtu črno modra, po trebuhu bela, Delichon urbica méstno prisl.: čisto (po) mestno govori, se vede; sam.: malo mestnega je še na njem ♪
  10.      méšter  in mêšter -tra m (ẹ́; ē) nar. vzhodno mojster: mizarski, zidarski mešter / mešter pripovedovanja ♪
  11.      metatéza  -e ž (ẹ̑) lingv. zamenjava mesta glasov v besedi, premet: poglavje o metatezi / metateza likvid / beseda čebela je nastala po metatezi iz bečela ♪
  12.      metélčica  -e ž (ẹ̄) lingv. črkopis pri Slovencih v prvi polovici 19. stoletja z nekaterimi cirilskim črkam podobnimi znaki: nasprotnik metelčice; metelčica in dajnčica ♪
  13.      metélčičar  -ja m (ẹ̄) lingv. pristaš metelčice: metelčičarji in dajnčičarji ♪
  14.      metéljka  -e ž (ẹ̑) knjiž., redko lucerna: sejati meteljko ◊ bot. rastlina s pri vrhu nazobčanimi listi in rumenimi ali modro vijoličastimi cveti, Medicago ♪
  15.      metélkovec  -vca m (ẹ̄) lingv. pristaš Metelkovih nazorov o črkopisu, jeziku: nasprotoval je metelkovcem ♪
  16.      mêteln  -a -o [tǝl] (ȇ) pridevnik od metla: udariti koga z metelnim držajem ♪
  17.      metempsihóza  -e ž (ọ̑) zlasti v brahmanizmu, budizmu in pitagorejstvu prehod duše po smrti v drugo telo, živalsko ali človeško; preseljevanje duš: vera v metempsihozo ♪
  18.      méten  -tna -o prid. (ẹ̑) redko metin: metni medenjaki ♪
  19.      méten  in mêten -tna -o prid. (ẹ̑; ē) nanašajoč se na met: metna daljava, sila / knjiž., redko metna zanka laso ♪
  20.      metenje  gl. medenje ♪
  21.      meteór  -ja m (ọ̑) astr. majhno nebesno telo, ki prileti iz vesolja in povzroči v ozračju kratkotrajen svetlobni pojav: meteor je razpadel, zgorel; tir meteorja / bleščeč, sijoč meteor / na nebu je opazil meteor ∙ ta pesnik se je pojavil kot meteor zelo hitro, nepričakovano je postal slaven, pomemben ♪
  22.      meteóren  -rna -o prid. (ọ̑) meteorski: meteorni delec ◊ meteor. meteorna voda padavinska voda ♪
  23.      meteorít  -a m (ȋ) petr. zlasti iz železa sestavljena gmota, ki pade iz vesolja na zemljo, izpodnebnik: najti, proučevati meteorit / tam blizu sta padla dva meteorita ♪
  24.      meteorítski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na meteorit: najti meteoritski delec ♦ astr. meteoritski dež veliko število meteoritov, ki padajo na zemljo ♪
  25.      meteorológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za meteorologijo, vremenoslovec: meteorologi napovedujejo lepo vreme / diplomirani meteorolog ♪

   2.819 2.844 2.869 2.894 2.919 2.944 2.969 2.994 3.019 3.044  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA