Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (29.401-29.425)


  1.      prikòp  in príkop -ópa m (ȍ ọ́; í ọ́) nar. plitev jarek na vsakem koncu zorane njive: Živina si je v brazdi trikrat oddihovala, preden je prišla od prikopa do prikopa (I. Koprivec) ♪
  2.      prikopáti  -kópljem tudi -ám dov., prikôplji prikopljíte tudi prikôpaj prikopájte; prikôpal (á ọ́, ȃ) 1. s kopanjem priti: prikopati do ceste 2. nar. s kopanjem urediti konce njive: potolkli so kepe in prikopali; zaradi naglice so slabo prikopali ● nar. prikopal mu je dve klofuti dal prikopáti se 1. s kopanjem priti skozi kaj ovirajočega: zasuti rudarji so se prikopali iz jame / prikopati se izpod snega // ekspr. s težavo priti: četa z ranjenci se je prikopala v vas na pobočju / viseč na vrvi, se je z nihanjem prikopal do police s ponesrečencem 2. ekspr. s prizadevanjem, trudom priti do česa: prikopati se do denarja, oblasti, resnice / po petih letih se je prikopal do tretjega razreda ♪
  3.      prikopitljáti  -ám dov. (á ȃ) udarjajoč s kopiti priti: čreda konj je prikopitljala iz soteske / ekspr. košuta je previdno prikopitljala h krmilnici prišla ♪
  4.      prìkót  -a m (ȉ-ọ́) nav. dv., geom. kota na isti strani prečnice dveh premic, med katerima je prvi na eni strani prve premice, drugi pa na drugi strani druge premice ♪
  5.      prikotalíti  -ím dov., prikotálil (ȋ í) s kotaljenjem spraviti kam: prikotalil je sod iz kleti / hudourniki so prikotalili kamenje; granata se je prikotalila do hiše; jabolko se mu je prikotalilo pred noge prikotalíti se slabš. s težavo, nerodno priti: pozno se je prikotalil domov ♪
  6.      prikováti  -kújem dov., prikovál (á ú) 1. s kovanjem pritrditi: verigo prikovati na obroč / prikovali so jih na galejo; pren., ekspr. njegov divji pogled jo je prikoval na mestu 2. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo mora biti kje, navadno dalj časa: otroci so jo prikovali na dom; življenje jih je prikovalo na tujo zemljo / močno streljanje jih je prikovalo na tla ● ekspr. bolezen ga je za nekaj tednov prikovala na posteljo povzročila, da je moral ležati; ekspr. prikoval je svoj pogled nanjo nepremično jo je gledal prikován -a -o: bil je z verigo prikovan k steni; biti prikovan na dom; od začudenja je obstala kakor prikovana nepremično, negibno ♪
  7.      prikovíčiti  -im dov. (í ȋ) teh. s kovicami pritrditi: prikovičiti kaj na pločevino; prikovičiti in privariti prikovíčen -a -o: prikovičeni deli ♪
  8.      prikrájati  -am nedov. (á) prikrojevati: zgodbe je spreminjal in prikrajal; jezik je preveč prikrajal po dolenjski govorici; prikrajati dogodke po svoje / prikrajati teorijo svojim potrebam prilagajati ♪
  9.      prikrájšanost  -i ž (ȃ) stanje prikrajšanega človeka: prikrajšanost otrok za brezskrbno mladost / občutek prikrajšanosti ♪
  10.      prikrajševáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da kdo česa kljub upravičenosti ne dobi: prikrajševati delavce za plačo / s slabim repertoarjem prikrajševati občinstvo za umetniški užitek 2. redko skrajševati: prikrajševati vršičke ♪
  11.      prikrátiti  -im dov., tudi prikratíte; tudi prikratíla (á ā) povzročiti, narediti, da ima kdo česa manj: prikratiti komu osnovne pravice / redko prikratili so jih za plačo prikrajšali // star. zabraniti, preprečiti: neuspeh mu ni prikratil dela ● redko to pot bi ti rad prikratil trud prihranil ♪
  12.      prikresáti  -kréšem dov., prikrêši prikrešíte; prikrêsal (á ẹ́) ekspr. hitro priti: takoj je prikresal za njimi / pog. vsako leto jo je prikresal domov prišel ♪
  13.      prikrevljáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. priti s težkimi, nerodnimi koraki: počasi je prikrevljala v vežo / komaj je prikrevljal domov prišel ♪
  14.      prikrevsáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. priti s počasnimi, težkimi koraki: mož je komaj prikrevsal v vas; po stopnicah je prikrevsala starka / spet je pozno prikrevsal domov prišel ♪
  15.      prikričáti  -ím dov. (á í) kričeč priti: otroci so prikričali po klancu / ekspr. v raztegnjeni jati so prikričali žerjavi kričeč prileteli ♪
  16.      prikríti  -kríjem dov., prikrìl in prikríl (í ȋ) narediti, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: prikriti komu resnico, dejansko stanje; prikrili so mu, kdo je njegov oče; priprave za proslavljanje so pred njim skrbno prikrili ♦ jur. prikriti kaznivo dejanje // narediti, da kdo česa ne more opaziti: prikriti nemir, veselje, žalost; skušala je prikriti svojo zadrego / niti brezhibna obleka ni prikrila njegove suhosti // narediti koga manj opaznega, manj vidnega: prikrili so ga s svojimi telesi; prikril se je v travi, za drevesom / avtor se je prikril za psevdonim skril prikrít -a -o 1. deležnik od prikriti: prikrit namen; stal je prikrit za drevesom; prikrita ironija // ki obstaja, a se na zunaj (še) ne opazi, ne vidi: prikrita kriza; prikrite lastnosti ♦ biol. prikrito življenje organizmov življenje, v katerem je presnavljanje skoraj ustavljeno; fiz. prikrita toplota latentna toplota; med. prikrita infekcija; prikrita krvavitev krvavitev, ki je ugotovljiva le z laboratorijsko preiskavo 2. knjiž. neiskren, neodkrit: prikrit značaj; že kot otrok je bil prikrit; prisl.: prikrito delovati proti komu; večkrat ga je prikrito pogledala ♪
  17.      prikrítost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost prikritega: prikritost bolezni, ironije / knjiž. zaradi njegove prikritosti ga ni marala // kar je prikrito: vse mogoče prikritosti so prihajale na dan ♪
  18.      prikrívanje  -a s (í) glagolnik od prikrivati: prikrivanje čustev, strasti / povedal je vse brez prikrivanja / prikrivanje vojaških vozil maskiranje, kamufliranje ♪
  19.      prikrívati  -am nedov. (í) delati, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: prikrivati komu resnico / prikrival jim je prave namene, resnost položaja ♦ jur. prikrivati kaznivo dejanje // delati, da kdo česa ne more opaziti: skrbno prikrivati zehanje / pred materjo je skrb, žalost spretno prikrivala / visoka trava in drevje sta jih varno prikrivala zakrivala; prikrival se je za zid prikrívati se ne izražati svojih misli, nazorov: ni se jim mogel več prikrivati / prikrivala sta se drug pred drugim prikrivajóč -a -e: pretehtavala sta drug drugega, prikrivajoč svoje namene prikrívan -a -o: spretno prikrivana zloba ♪
  20.      prikrojeválen  -lna -o prid. (ȃ) redko krojen: prikrojevalni tečaj / prikrojevalna miza ♪
  21.      prikrožíti  in prikróžiti -im dov. (ȋ ọ́) 1. krožeč priti: satelit je prikrožil okrog zemlje / ekspr. jata rac je prikrožila nad jezero / ekspr. cigareta je spet prikrožila do prvega kadilca 2. zastar. prikrojiti, prirediti: Slovani so prikrožili stara imena rek, naselij po svoje ♪
  22.      prikúha  -e ž (ȗ) gastr. jed iz kuhane zelenjave kot dodatek h glavni jedi: prikuha iz bučk, kolerabic ♪
  23.      prikúpen  -pna -o prid., prikúpnejši (ú ū) ki zaradi urejene zunanjosti, lepega vedenja vzbuja pozitiven čustveni odnos: bil je prikupen fant; prikupna natakarica / prikupen obraz lep, prijeten; prikupno vedenje prijazno, ljubeznivo // ki vzbuja pozitiven čustveni odnos sploh: prikupna dežela; pesem s prikupno melodijo / bil je prikupen govornik prikúpno prisl.: znala se je prikupno oblačiti; prikupno urejena soba ♪
  24.      prikupíti  in prikúpiti -im dov. (ȋ ú) 1. narediti, povzročiti, da dobi kdo do koga pozitiven čustveni odnos: to ga je sošolcem še bolj prikupilo / s tem zatrdilom jim je stvar prikupil 2. dokupiti: prikupil je še njivo in gozd prikupíti se in prikúpiti se pridobiti si naklonjenost koga: pevec se je občinstvu prikupil; s tem se ji ne bo prikupil / knjiga se je vsem prikupila ♪
  25.      prikús  -a m (ȗ) zastar. priokus: jed ima neprijeten prikus ♪

   29.276 29.301 29.326 29.351 29.376 29.401 29.426 29.451 29.476 29.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA