Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (28.626-28.650)


  1.      prepáden  -dna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na prepad: prepadna stran gore / prepadno skalovje 2. ekspr. zelo strm: prepadne senožeti, steze; prepadna stena / prepadne globeli z zelo strmimi bregovi prepádno prisl.: stena se prepadno spušča ♪
  2.      prepádnica  -e ž (ȃ) redko brezno, prepad: potok teče v prepadnico ♪
  3.      prepaginírati  -am dov. (ȋ) knjiž. na novo oštevilčiti (strani): ker je dodal nekaj novih poglavij, je moral rokopis prepaginirati ♪
  4.      prepahníti  in prepáhniti -em, tudi prepáhniti -em dov. (ȋ á; á ā) star. prebosti, predreti: kopje mu prepahne prsi, ramo / prepahniti steno ● star. prepahniti (si) želodec preobložiti si želodec ♪
  5.      prepájati  -am nedov. (ā) 1. delati, da se kaka snov, navadno tekoča, popolnoma razširi po drugi snovi: prepajati les s kemičnimi sredstvi; prepajati platno s klejem; pren. oče ga je prepajal z ljubeznijo do domovine 2. nav. ekspr. biti, obstajati kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: vonj rož prepaja ozračje; to čustvo jo čedalje bolj prepaja / nova spoznanja prepajajo človekov odnos do sveta / odgovoril je z glasom, ki ga je prepajal strah prepájati se dobivati vase veliko kake snovi, navadno tekoče: obleka se prepaja z vodo ♪
  6.      preparandíja  -e ž (ȋ) zastar. učiteljišče: hoditi v preparandijo; poučeval je na preparandiji ♦ šol. preparandija nekdaj razred, tečaj za učence z nezadostno izobrazbo, namenjen pripravi za vstop na učiteljišče, pripravnica ♪
  7.      preparandíst  -a m (ȋ) zastar. učiteljiščnik: preparandisti so se morali učiti igrati na orgle ♪
  8.      preparandístka  -e ž (ȋ) zastar. učiteljiščnica: srečanje preparandistk; preparandisti in preparandistke ♪
  9.      preparándka  -e ž (ā) zastar. učiteljiščnica: sin je bil gimnazijec, hči pa preparandka ♪
  10.      prepárati  -am dov. (ȃ) 1. navadno z vzdolžnim rezanjem, trganjem narediti, da kaj ni več celo: preparal je rokav in obvezal ranjenca / preparati živali trebuh / redko z lasnico je preparala ovitek pretrgala, raztrgala 2. ekspr. pretrgati, razdeliti: blisk za hip prepara temo / strel je že drugič nasilno preparal tišino prepáran -a -o: igrači je iz preparanega trebuha visela žima ♪
  11.      preparátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na preparatorje ali prepariranje: obiskoval je preparatorski tečaj / opravljati preparatorska dela ♪
  12.      prepáriti  -im in preparíti -ím dov., prepáril (á ȃ; ȋ í) z izpostavitvijo delovanju pare narediti kaj gladko, nezmečkano: prepariti in sešiti spletene dele jopice ♪
  13.      prepásati  -pášem dov. (ȃ) narediti, da je kaj nameščeno okrog pasu: prepasal ji je ruto; prepasala si je staro vrečo // prevezati, stisniti s pasom, jermenom, navadno okrog pasu: prepasati haljo, obleko; dojenčka je povila in prepasala s pisano ruto; prepasati se s svilenim trakom; prepasati si hlače z usnjenim pasom; pren., ekspr. reka je prepasala pokrajino kot s srebrnim trakom ∙ bibl. prepašite svoja ledja bodite pripravljeni, čuječi prepásan -a -o: bil je prepasan z belo vrvjo; bila je prepasana kot osa ♪
  14.      prepasovánje  -a s (ȃ) glagolnik od prepasovati: tesno prepasovanje stiska notranje organe; prepasovanje halje, obleke ♪
  15.      prepásti  -pásem dov. (á) 1. s pašo, pasenjem prehraniti: prepasti čredo čez poletje; na tej planini se lahko prepase veliko živine 2. redko prebiti, preživeti kot pastir: leto je srečno prepasel ♪
  16.      prepáž  tudi prepàž -áža m (ȃ; ȁ á) knjiž. pregrada, predelna stena: konji so razbili prepaž; prepaž iz desk ♪
  17.      prepečênec  -nca m (é) na rezine narezan in prepečen, posušen kruh: jesti prepečenec; zavitek prepečenca; dati bolniku čaj s prepečencem / masleni prepečenec ♪
  18.      prepêči  -pêčem dov., tudi prepekó; prepêci prepecíte; prepékel prepêkla (é) 1. narediti, da je kaj popolnoma pečeno: pečenko je treba dobro prepeči; krompir se je v žerjavici lepo prepekel 2. ponovno speči: prepeči meso, da se ne bi začelo kvariti / prepeči kruh v pečici ● ekspr. sonce jih je dodobra prepeklo ogrelo, razgrelo prepečèn -êna -o: prepečeno meso ♪
  19.      prepékati  -am nedov. (ẹ̑) v zvezi s sonce povzročati občutek zelo močne toplote: ves dan jih je prepekalo sonce / zemljo je prepekalo vroče sonce ♪
  20.      prepelíca  -e ž (í) 1. ptica selivka rjavkaste barve, ki živi na polju in travnikih: prepelica petpedika; prepelice in škrjančki 2. ekspr. mlada, ljubka ženska: kdo pa je tista prepelica / kot nagovor pridi, prepelica moja ♪
  21.      prepelíčar  -ja m (ȋ) 1. agr. nizki fižol s sivkasto belimi, rdeče pisanimi zrni: prepeličar in cipro 2. srednje velik lovski pes z daljšo valovito, navadno temno rjavo dlako z belimi lisami: gojiti prepeličarje ♪
  22.      prepeljáti  -péljem tudi -ám dov., prepêlji prepeljíte; prepêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. z vozilom, prevoznim sredstvom spraviti z enega mesta na drugo: prepeljati blago, tovor; čez reko se prepeljejo s čolnom; hitro, varno prepeljati / letalo je prepeljalo dvesto potnikov naenkrat // spraviti z enega mesta na drugo sploh: prepeljati avtomobil, voz drugam / imela je nalogo, da jih prepelje skozi zasedo 2. vozeč priti mimo česa, skozi kaj: prepeljati križišče / žarg. vlak je prepeljal signal zapeljal mimo signala, ko je bila na njem prižgana rdeča luč 3. z vlečenjem spraviti navadno kaj dolgega, podolgovatega skozi kaj: prepeljati okrasni trak skozi luknjice; prepeljati žico skozi cev prepeljáti se enakomerno, drseč se premakniti: labod se je prepeljal po vodi / čez luno se je prepeljal temen oblak // nav. ekspr. zleteti z razprostrtimi, mirujočimi perutmi: sova se je prepeljala na drugo stran grape prepelján -a -o: vrednost prepeljanega tovora; pokojnik bo prepeljan na domače pokopališče ♪
  23.      prepeljávati  -am nedov. (ȃ) 1. z vozilom, prevoznim sredstvom spravljati z enega mesta na drugo: prepeljavati blago, potnike; čez jezero se prepeljavajo s čolnom / včasih so morali hoditi v mesto peš, zdaj pa jih prepeljava avtobus // voziti (sem in tja): prepeljavati turiste po jezeru; prepeljaval jo je z avtomobilom // spravljati z enega mesta na drugo sploh: otrok prepeljava voziček iz sobe v sobo 2. z vlečenjem spravljati navadno kaj dolgega, podolgovatega skozi kaj: prepeljavati vrv skozi zanke 3. nav. ekspr. kot spremljevalec voditi, usmerjati gibanje koga: prepeljaval je dekleta po parkih / koklja prepeljava piščance po dvorišču prepeljávati se enakomerno, drseč se premikati: po kanalih se prepeljavajo gondole / pav se je prepeljaval po dvorišču / po ledu se že prepeljavajo prvi drsalci se drsajo / po nebu se prepeljavajo beli oblaki // nav. ekspr. leteti z razprostrtimi, mirujočimi perutmi: nad gozdom se prepeljavajo kragulji ● ekspr. vedno se prepeljavata za roko, pod roko hodita, držeč se za roko, pod roko; prepeljava se po hiši kot gospa hodi ♪
  24.      prepeljúh  -a m (ū) slabš. ničvreden, malovreden človek: prepeljuhi in klateži ♪
  25.      prepénjati  -am nedov. (ẹ̑) 1. delati, da je kaj drugače, na drugem mestu zapeto, pripeto: obrnil je voz in začel prepenjati verige; plezalec se je prepenjal na klinih 2. s pripenjanjem, pritrjevanjem česa prekrivati, obdajati: stene so prepenjali s svilenimi tapetami, z žametom // napenjati, pripenjati čez kaj: med podboje so ob večerih prepenjali verige ● knjiž., redko gobelin prepenja celo steno prekriva; prepenjati lase s trakom spenjati prepénjati se knjiž. bočiti se: most se prepenja čez prepad / nad njimi se je prepenjalo modro nebo razprostiralo ♪

   28.501 28.526 28.551 28.576 28.601 28.626 28.651 28.676 28.701 28.726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA