Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (2.844-2.868)


  1.      magíster  -tra m (í) 1. akademski naslov, ki ga podeli univerza ali visoka šola, za stopnjo nižji od doktorja: študirati za magistra; postati magister tekstilne tehnologije / kot pristavek k imenu magister XY // kdor ima magistrski naslov: inštitut želi zaposliti več doktorjev in magistrov 2. pog. (diplomirani) farmacevt: navodilo za uporabo zdravila mu je dal magister / kot nagovor tovariš magister 3. nekdaj predavatelj, učitelj humanističnih znanosti: bil je prizadeven magister // naslov človeka z najvišjo stopnjo akademske izobrazbe: magister teologije ◊ šol. magister farmacije nekdaj kdor diplomira na fakulteti ali na oddelku za farmacijo; zgod. magister pri starih Rimljanih najvišji vojaški poveljnik konjenice ali pehote ♪
  2.      magistêrij  -a m (é) 1. magistrski naslov: doseči, imeti magisterij; napraviti izpit za magisterij 2. delo, izpit za dosego magistrskega naslova: narediti magisterij ♪
  3.      magistráten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na magistrat: magistratna dvorana; magistratno dvorišče / magistratni uradniki ♪
  4.      magnéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na magnet: a) magnetne lastnosti / magnetna sila / magnetni zapis zvoka / magnetni vžigalnik / magnetna moč teh pesmi b) postati magneten / kristal je magneten ◊ elektr. magnetni dipol; magnetni krog sklenjena pot, po kateri teče magnetni pretok; magnetni pomnilnik del (elektronskega) računalnika, ki hrani informacije; (magnetni) trak z magnetnim prahom obložen trak za zapis zvoka, slik; magnetno zapisovanje postopek, s katerim se omagneti trak za zapis zvoka, slik; fiz. magnetni pol; magnetni pretok ali magnetni fluks količina, ki je produkt gostote magnetnega polja in površine ploskve, skozi katero to polje pravokotno poteka; magnetni vihar motnje v zemeljskem magnetnem polju zaradi pojavov na soncu; magnetna deklinacija odklon magnetne igle od smeri sever-jug; magnetna igla droben paličasti magnet, navadno v kompasu, ki kaže smer sever-jug; magnetna inklinacija odklon magnetne igle od vodoravne smeri; magnetne silnice; magnetno polje polje, v katerem delujejo sile na magnete in na električne toke; metal. magnetni ločilnik naprava, s katero se ločujejo magnetni delci od nemagnetnih; min. magnetni kršec pirotin; magnetni železovec magnetit; voj. magnetna mina mina z magnetnim vžigalnikom magnétno prisl.: železo postane magnetno nasičeno ♪
  5.      magnétenje  -a s (ẹ̄) glagolnik od magnetiti: magnetenje jekla ♪
  6.      magnetométer  -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje magnetnega polja: protonski magnetometer ♪
  7.      magnezíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na magnezit: magnezitni rudnik ♦ grad. magnezitni cement vezivni material iz magnezijevega klorida in magnezijevega oksida; teh. magnezitna opeka opeka iz žganega magnezita ♪
  8.      maître d'hôtel  maître d'hôtela [mêtrǝdotêl] m (ȇ-ȇ) knjiž. šef strežbe, zlasti v večjem gostinskem obratu ♪
  9.      majestéta  -e ž (ẹ̑) zastar. veličanstvo: sprejela vas bo njegova majesteta ♪
  10.      majestétičen  -čna -o prid. (ẹ́) knjiž. veličasten, mogočen: bil je majestetičen; majestetična dama / okrog njega je bil majestetičen mir ♦ lingv. majestetična množina prva oseba množine namesto prve osebe ednine v slavnostnih izjavah vladarjev in visokih dostojanstvenikov majestétično prisl.: majestetično hoditi, stati ♪
  11.      majestétičnost  -i ž (ẹ́) knjiž. veličastnost, mogočnost: nastopati v sijaju in majestetičnosti / majestetičnost marmornih kipov ♪
  12.      májhnosten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž. malenkosten: bil je majhnosten in hudoben ♪
  13.      majoráten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na majorat: majoratno posestvo / majoratna pravica ♪
  14.      majoritéta  -e ž (ẹ̑) knjiž., redko večina: majoriteta in minoriteta / majoriteta glasov / imeti majoriteto v parlamentu ♪
  15.      majoritéten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko večinski: majoritetna stranka / majoritetni sistem volitev ♪
  16.      makéten  -tna -o (ẹ̑) pridevnik od maketa: maketni prikaz gradu ♪
  17.      malahíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na malahit: malahiten kipec / malahitna barva malahítno prisl.: malahitno zelen ♪
  18.      malénkosten  -tna -o prid. (ẹ́) nav. ekspr. zelo majhen: stroški so malenkostni; imeti malenkostno prednost // ki pripisuje malo pomembnim stvarem prevelik pomen: to je malenkosten človek; ne bodi malenkosten / očitati komu malenkostne motive malénkostno prisl.: načrt bo treba malenkostno popraviti; malenkostno zamerljiv ♪
  19.      malkontènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) knjiž. nezadovoljnež, godrnjač: prenapeti malkontenti ♪
  20.      malocvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) vrtn. ki ima malo cvetov: malocvetna cvetlica // ki ima majhne cvete: malocvetne in velikocvetne begonije ◊ bot. malocvetna španska detelja rastlina z dlakavimi majhnimi listi in drobnimi belkastimi cveti v socvetju, Dorycnium germanicum ♪
  21.      málokatéri  -a -o zaim. (á-ẹ̄) izraža precej majhno število oseb ali stvari iz določene vrste: v malokateri knjigi je opis tako živ; sam.: malokatera se ga spomni; všeč mu je kakor malokatera zelo ♪
  22.      málokatérikrat  prisl. (á-ẹ̄) star. malokrat, malokdaj: taka priložnost se malokaterikrat ponovi ♪
  23.      maloléten  -tna -o prid. (ẹ̑) zastar. ki (še) ni polnoleten; mladoleten: maloletni zločinec ♪
  24.      malomésten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. malomeščanski: malenkostni in malomestni obziri; bil je nekoliko malomesten; malomestna jara gospoda; malomestne navade; malomestna opravljivost // nanašajoč se na majhno mesto: zgodba se dogaja v velikomestnem in malomestnem okolju ♪
  25.      málosten  tudi malósten -tna -o prid. (á; ọ̑) star. malenkosten: malostni ostanki nekdanjega trdnega zidu / malostni ljudje ♪

   2.719 2.744 2.769 2.794 2.819 2.844 2.869 2.894 2.919 2.944  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA