Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (28.201-28.225)


  1.      pregíb  -a m (ȋ) 1. del telesa v sklepu: koža na pregibu se rada vname / potisnila je glavo v pregib komolca / kolenčni pregib 2. kar nastane pri namernem zapognjenju tkanine: rob je centimeter nad pregibom / krojni deli, krojeni s pregibom / zemljevid je bil ponekod na pregibih že strgan na robovih 3. redko krivina, vijuga: na pregibu je stalo nekaj hiš / terase in pregibi v pobočju 4. knjiž. gib, kretnja: hitri pregibi prstov / sledil je vsakemu njenemu pregibu ∙ star. omogočiti živali dosti pregiba na prostem gibanja ♪
  2.      pregíbati 1 -am in -ljem nedov. (ȋ) 1. spreminjati položaj delov telesa v sklepu: levico še lahko pregiba; pregibati nogo, prste / mišice podlakta pregibajo roko v zapestju // premikati, gibati: pregibati ustnice; človeško telo se pregiba v sklepih 2. povzročati, delati, da se kaj z enim delom pritrjenega premika sem in tja; majati: veter je pregibal veje; trava se je rahlo pregibala 3. lingv. menjati končnice pri samostalniku, pridevniku, zaimku, števniku in glagolu: besede, ki se pregibajo po pridevniški sklanjatvi / pregibati samostalnik sklanjati 4. redko prepogibati: pregibati papir pregíbati se redko premikati se, hoditi: ladja se je začela pregibati; pregibali so se brez naglice pregibajóč -a -e: šumenje pregibajočih se dreves ♪
  3.      pregíben  -bna -o prid. (í ȋ) ki se da pregibati: žerjav s pregibnim krakom; pregibna cev sesalnika / pregibna brana členkasta brana ♦ lingv. pregibne besedne vrste ♪
  4.      pregibljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da pregibati: bolničina roka je še pregibljiva / pregibljiva predelna stena ♪
  5.      preglasíti  -ím dov., preglásil (ȋ í) postati bolj slišen od koga, česa: hrup motorja je preglasil njene klice na pomoč; grmenje je preglasilo njegove korake; orkester je preglasil solista // ekspr. postati pomembnejši, močnejši od česa: končno je resnica preglasila laž; spomin na očetove besede je preglasil vse drugo / z dokazi preglasiti trditev preglašèn -êna -o: preglašeno govorjenje ♦ lingv. preglašeni samoglasniki ♪
  6.      preglávica  -e ž (ȃ) nav. mn., nav. ekspr. kar mora kdo narediti, pretrpeti zaradi neugodnih okoliščin, negativnih lastnosti česa: napadi na postojanke so delali, povzročali okupatorju preglavice; ločitev ni brez preglavic; nakopati komu veliko preglavic ∙ ekspr. matematika mu dela, povzroča preglavice matematiko se težko uči; ekspr. z otroki so preglavice, ima preglavice ne ravnajo tako, niso taki, kot se pričakuje // neprijetnost, sitnost: ima veliko preglavic; nabira se preglavica na preglavico ♪
  7.      preglèd  -éda m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od pregledati: a) pregled dokumentov; začel se je pregled potnih listov / poročilo o pregledu poslovanja / pregled potnikov na meji / hitro je končal pregled je pregledal / carinski pregled; tehnični pregled b) pregled pacienta je bil zelo zahteven / hoditi na preglede k specialistom / ambulantni pregled; laboratorijski pregled krvi; obvezni zdravniški pregled 2. s prilastkom glavne, bistvene sestavine, predstavljene navadno pisno: bral je pregled ruske književnosti / publ. podal je kratek pregled dogajanja / zunanjepolitični pregled 3. publ., v zvezi imeti pregled vedeti, poznati: samo ti imaš pregled, kako delajo; nihče nima pregleda, koliko jih pride / ima dober pregled čez dogajanje; imeti pregled nad njegovim stanjem ∙ publ. dobil sem podroben pregled, kaj se dogaja natančno sem izvedel ♪
  8.      preglédanec  -nca m (ẹ̑) nav. ekspr. kdor je pregledan: število pregledancev se je večalo ♪
  9.      preglédati  -am dov., pregléj in preglèj pregléjte, stil. preglédi preglédite (ẹ́ ẹ̑) 1. z gledanjem navadno kritično a) ugotoviti ustreznost, pravilnost česa: vse dokumente je treba pregledati; pregledati potne liste; strokovno pregledati nalogo, spis / pregledati mora še naprave b) seznaniti se s čim: pregledati arhiv; pregledati pošto; predavanja še nisem pregledal / pregledati moram vse možnosti / pregledati častno četo 2. narediti, da se ugotovijo morebitna bolezenska znamenja, povzročitelji bolezni: zdravnik ga je temeljito pregledal; sistematično pregledati vse predšolske otroke; pregledati pljuča, srce / dal je pregledati tudi kri // narediti, da se z iskanjem ugotovi morebitna navzočnost koga, česa; preiskati: pregledali so vso okolico, pa ga niso našli / na meji so pregledali vse potnike; pregledali so tudi prtljago 3. star. spregledati, spoznati: kmalu je pregledal njeno početje / prav hitro so jih pregledali // odpustiti: pregledal mu je kazen preglédan -a -o: pregledan in potrjen račun; strokovno pregledano blago; gradivo še ni pregledano ♪
  10.      pregléden 2 -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pregled: ustanoviti pregledno komisijo / pregledna dejavnost ◊ šport. pregledno tekmovanje del treninga, pri katerem se ugotavlja duševna in telesna usposobljenost tekmovalcev ♪
  11.      pregledováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z gledanjem navadno kritično a) ugotavljati ustreznost, pravilnost česa: pregledovati carinsko blago; pregledovati račune / pregledovati naloge b) seznanjati se s čim: pregledovati knjige na knjižni polici; pregledovati pošto 2. delati, da se ugotovijo morebitna bolezenska znamenja, povzročitelji bolezni: pregledovati bolnika; redno mu je pregledoval srce // delati, da se z iskanjem ugotovi morebitna navzočnost koga, česa; preiskovati: pregledovati okolico / pregledovali so vse potnike ♪
  12.      preglobòk  -ôka -o prid. (ȍ ó) 1. preveč globok: jarek je preglobok; pregloboka jama / pregloboka voda / preglobok vrez 2. ekspr. zelo občuten, zelo doživet: globoka, pregloboka ljubezen, žalost preglobôko prisl.: pregloboko ljubiti; pregloboko vdihniti; zašel je pregloboko v gozd ∙ šalj. pregloboko je pogledal v kozarec opil se je ♪
  13.      preglódati  -am tudi -glójem, tudi preglôdati -am dov., preglódaj preglódajte tudi preglóji preglójite tudi preglôdaj preglôdajte tudi preglodájte; tudi preglodála (ọ́; ó) z glodanjem narediti luknjo skozi kaj: miši so preglodale pod / ekspr.: prsti so mu preglodali čevlje; narasla reka je preglodala pregrado // z glodanjem razdeliti na dva dela: bobri so na več mestih preglodali hlod preglódati se tudi preglôdati se z glodanjem priti skozi kaj ovirajočega: črv se pregloda skozi lubje; pren., ekspr. avtorjeva misel se pregloda skozi zunanjo navlako do osnov človeške narave ♪
  14.      preglušíti  -ím dov., preglúšil (ȋ í) zaradi večje glasnosti povzročiti, da se kaj (skoraj) ne sliši: njihove klice je preglušilo grmenje; pesem je preglušila šumenje valov / preglušiti govornika z vpitjem; pren., ekspr. skušal je preglušiti glas srca // ekspr. povzročiti, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: glasba je preglušila njen nemir / te besede niso mogle preglušiti njegove slutnje preglušèn -êna -o: šepet je bil hitro preglušen ♪
  15.      preglušljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da preglušiti: zvonjenje telefona je bilo težko preglušljivo // ki preglušuje: preglušljivi kriki groze preglušljívo prisl.: preglušljivo je zavpil ♪
  16.      pregnánost  -i ž (á) lastnost, stanje pregnanega človeka: težko je prenašal pregnanost z doma / ekspr. pregnanost z delom / knjiž. občudovanja vredna pregnanost poezije dognanost, popolnost // knjiž. pretiranost, čezmernost: pregnanost pohvale je bila zelo očitna / brez pregnanosti lahko rečemo, da je odlično opravil nalogo brez pretiravanja ♪
  17.      pregnánstvo  -a s (ȃ) 1. prisilno bivanje zunaj domovine: pisatelja so obsodili na pregnanstvo / vlada je v pregnanstvu // kraj tega bivanja: vrniti se iz pregnanstva 2. dejstvo, da je kdo pregnan: posledice pregnanstva ♪
  18.      pregnáti  -žênem dov., stil. preženó (á é) 1. prisiliti koga, da zapusti določen kraj, prostor: veliko naših ljudi so med vojno pregnali; pregnali so jih v Srbijo; pregnati v taborišča // narediti, povzročiti, da kdo zapusti določen kraj, prostor; odgnati: pregnati radovedneže / mrak jo je pregnal od okna / pregnali so ga od doma nagnali // ekspr. narediti, da česa ni več: veter je kmalu pregnal meglo; hrup je pregnal tišino 2. narediti, povzročiti, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: skušal mu je pregnati strah, žalost; pregnati si bolečine s tabletami / curek mrzle vode mu je hitro pregnal spanec; le s težavo si je pregnala žalostne misli; s pesmijo si prežene skrbi / ni si dala pregnati dobre volje vzeti 3. nav. ekspr. z gonjenjem, podenjem zelo utruditi, izmučiti: ne poganjaj tako, da ne boš konja pregnal; živina se mu je pregnala ● ekspr. ne ve, kako naj si prežene čas naredi, da bo hitro minil; ekspr. dolgčas si je pregnala z branjem nehala se je dolgočasiti; ekspr. ne more je pregnati iz srca pozabiti; jo nehati ljubiti pregnáti se ekspr. s čezmernim delom, prizadevanjem se zelo utruditi, izmučiti: zbolel je, ker se je pregnal; pregnati se z delom, učenjem; z zidavo hiše se je pošteno pregnal pregnán -a -o 1. deležnik od pregnati: pregnan sovražnik; pregnan od težkega dela; biti pregnan z doma, na tuje; pregnana živina 2. knjiž. pretiran, čezmeren: pregnana pohvala; pregnano navdušenje / ta cena je pregnana previsoka; prisl.: pregnano kritizirati kaj ♪
  19.      pregnêsti  -gnêtem dov., pregnêtel in pregnétel pregnêtla, stil. pregnèl pregnêla (é) 1. s ponovnim gnetenjem dati določeno obliko, lastnost: pregnesti glino, testo / pregnesti moko z maslom in jajci 2. ekspr. preoblikovati, predelati: pisatelj je dogodek v romanu čustveno pregnetel; pregnesti življenje v pesniške podobe / težko življenje ga je pregnetlo 3. ekspr. premisliti, oceniti: načrt sta še enkrat pregnetla / tudi to vprašanje so na široko pregnetli pregnêsti se ekspr. priti skozi kaj ovirajočega: s težavo se je pregnetel skozi množico pregnetèn -êna -o: v trdem življenju pregneteni značaj; oblikovati pregneteno testo v hlebčke ♪
  20.      pregnétati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. s ponovnim gnetenjem dajati določeno obliko, lastnost: pregnetati glino, testo / pregnetala je moko z maslom 2. ekspr. oblikovati, predelovati: pesnik je misel pregnetal v ustvarjalnem ognju / pregnetati staro in preživelo pregnétati se ekspr. premikati se skozi kaj ovirajočega: komaj se je pregnetal v množici ♪
  21.      pregorèč  -éča -e prid. (ȅ ẹ́) ekspr. 1. preveč goreč, navdušen: pregoreč zagovornik kake teorije / pregoreče besede 2. zelo goreč, navdušen: bil je njen pregoreč občudovalec pregoréče prisl.: pregoreče ljubiti ♪
  22.      pregoréti  -ím dov., pregôrel (ẹ́ í) zaradi gorenja poškodovati se, uničiti se: leseni opaž ob peči je pregorel / te žarnice rade pregorijo pregôrel tudi pregorèl in pregorél -éla -o: pregorela žarnica ♪
  23.      pregorljív  -a -o prid. (ȋ í) teh. v ognju neobstojen: pregorljive snovi ♪
  24.      pregóst  -a -o tudi -ó prid. (ọ̑ ọ́) preveč gost: pregosta tekočina; jed je naredila pregosto / pregosti zobje / pregosta ščetka ♪
  25.      pregovárjati  -am nedov. (ȃ) 1. z besedami si prizadevati doseči, da bi kdo a) spremenil svojo prvotno odločitev: obljubil je, da bo šel, pa ga doma pregovarjajo; branili so mu in ga pregovarjali / začela ga je pregovarjati b) storil kaj prvotno nenameravanega: pregovarjal ga je, da bi ga vzel v uk; pregovarjal jih je, naj ostanejo 2. nar. ugovarjati: ni hotel pregovarjati materi pregovárjati se prerekati se, pričkati se: ni se hotel pregovarjati o tem; pregovarjal se je z dijaki, kdo je boljši pisatelj; dolgo, glasno se pregovarjati ♪

   28.076 28.101 28.126 28.151 28.176 28.201 28.226 28.251 28.276 28.301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA