Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (28.176-28.200)


  1.      predvsèm  prisl. (ȅ) 1. izraža, da je kaj po pomembnosti na prvem mestu: predvsem je treba poudariti njegovo razgledanost; lahka glasba naj bi se predvsem inspirirala ob folklori; gre predvsem za to, da dosežemo soglasje; upoštevajo naj se predvsem urbanistične značilnosti mesta / ekspr. jezen je na ves svet in predvsem nase 2. izraža omejevanje na najpomembnejše: male oglase objavlja samo ob delavnikih, predvsem v soboto; oglašajo se ptice, predvsem pa strnadi // ekspr. izraža zavrnitev s popravkom: predvsem pa Durmitor ni gora, ampak pogorje; prim. pred ♪
  2.      prèdzgodovína  -e ž (ȅ-í) skupek dogodkov, dejstev, pomembnih za kaj: podal je predzgodovino dogodkov na Koroškem / predzgodovina te zanimive stavbe je neznana / predzgodovina človeštva ◊ arheol. obdobje predzgodovinskih dob ♪
  3.      predznáčen  -a -o prid. (ȃ) mat. ki ima predznak: predznačeno število ♪
  4.      prèdznák  -a m (ȅ-ȃ) knjiž., navadno s prilastkom 1. pojav, ki kaj napoveduje; znamenje, znak: ugotavljati predznake bolezni; bal se je, da je to predznak bližajoče se lakote 2. z oslabljenim pomenom kar označuje lastnost, značilnost česa: ta pomoč ima socialni predznak / taka umetnost nima več negativnega predznaka ni več negativna / idejni predznak dejanja, pojava idejnost dejanja, pojava ◊ mat. znak plus ali minus pred številom za določanje pozitivnosti ali negativnosti; muz. znak za znižanje ali zvišanje tona za polton ali dva poltona ali za vračanje na prvotno višino ♪
  5.      prèdznánje  -a s (ȅ-ȃ) publ. znanje, ki je potrebno za razumevanje, znanje česa: zaradi pomanjkljivega predznanja težko študira / za razumevanje te knjige je potrebno strokovno predznanje ♪
  6.      predzôren  in predzóren -rna -o prid. (ȏ; ọ̑) knjiž. nanašajoč se na čas pred zoro: predzorni veter ♪
  7.      preenolíčen  -čna -o prid. (ȋ) preveč enoličen: brez tega bi jim bili večeri preenolični; življenje je tam preenolično / preenolična hrana ♪
  8.      prêfabricírati  -am nedov. in dov. (ȇ-ȋ) grad. vnaprej izdelovati, proizvajati: prefabricirati gradbene elemente prêfabricíran -a -o: prefabricirani deli predora ♪
  9.      prefácija  -e ž (á) rel. hvalna molitev, navadno kot uvod v osrednji del maše; hvalospev: moliti, peti prefacijo ♪
  10.      prefékt  -a m (ẹ̑) 1. zastar. vzgojitelj (v internatu): mesto prefekta 2. zlasti v Italiji in Franciji najvišji upravni uradnik v provinci, departmaju: postati prefekt 3. zgod., pri starih Rimljanih visok upravni uradnik ♪
  11.      prefékta  -e ž (ẹ̑) zastar. vzgojiteljica (v internatu): prefekta ga je oštela ♪
  12.      preféktovski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na prefekte: prefektovska služba ♪
  13.      preferánsa  -e ž (ȃ) igr. igra s kartami, pri kateri mora igralec, ki igro vodi, doseči šest vzetkov, soigralca pa po dva: igrati preferanso ♪
  14.      preferénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na preferenco: preferenčna lista / preferenčni sporazumi ♦ jur. preferenčni glas glas, ki daje prednost določenemu kandidatu s kandidatne liste ♪
  15.      prefiltrírati  -am dov. (ȋ) prečistiti s filtriranjem: prefiltrirati tekočino ♪
  16.      prefín  -a -o prid. (ȋ) 1. preveč fin: kupila si je prefino blago / prefina je za tega človeka / prefin je, da bi to rekel preveč rahločuten, obziren 2. ekspr. zelo fin: občudoval je njene prefine ustnice ♪
  17.      preformírati  -am dov. (ȋ) knjiž. dati čemu drugačno obliko; preoblikovati: osnovno melodijo avtor nato večkrat preformira; zaznave celote se nekoliko preformirajo ♦ voj. preformirati enoto preformíran -a -o: preformirana zgodovinska metoda; preformirano poveljstvo ♪
  18.      preforsírati  -am dov. (ȋ) pog. pretirati v intenzivnosti, prenapeti: dirigent je preforsiral tempo izvedbe / pevka je v nižjih legah preforsirala glas ♪
  19.      prefríganec  -nca m (ȋ) pog., ekspr. prebrisan, zvit človek: nisem mislil, da si tak prefriganec; o tem noče govoriti, prefriganec ♪
  20.      pregánjanje  -a s (ȃ) glagolnik od preganjati: bati se preganjanja; trpeti preganjanje; policijsko, politično preganjanje; preganjanje krivovercev / preganjanje določene ideologije; preganjanje tujih besed v jeziku / preganjanje samote, strahu ♪
  21.      pregánjanost  -i ž (ȃ) stanje preganjanega človeka: preganjanost je njegova usoda / preživljati preganjanost in trpljenje / ima občutek preganjanosti ♪
  22.      pregánjati  -am nedov. (ȃ) 1. zasledovati koga z namenom uničiti ga ali mu onemogočiti delovanje: gestapo ga je preganjal; preganjati krivoverce, sovražnike; preganjati uživalce mamil; preganjajo ga kot divjo zver // delati, povzročati, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: skušal mu je preganjati neprijetne misli; le s težavo ji je preganjal spanec / z žganjem preganja prehlad; s pesmijo si preganja skrbi 2. nav. ekspr. delati, povzročati neprijeten občutek, skrb: krivda ga preganja; strah pred smrtjo jo preganja / občutek nesreče jih še vedno preganja / še dolgo so ga preganjale fantove začudene oči / ta problem ga že nekaj časa preganja zelo razmišlja o njem // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: utrujenost ga preganja; žalost jo preganja je žalostna / vse življenje ga preganja nesreča 3. ekspr., v zvezi s s, z nadlegovati, vznemirjati: preganja ga s svojim pripovedovanjem; kar naprej ga preganja z vprašanji 4. ekspr. poditi (stran), odganjati: ne hodi od doma, saj te nihče ne preganja / preganjati dim, soparo 5. ekspr. loviti, goniti: pes preganja zajca / šli so preganjat srnjaka ● ekspr. vedno jo čas preganja ima premalo časa za kako delo; ekspr. vest ga preganja ima neprijeten občutek zaradi krivde; knjiž., ekspr. mrak preganja dan mrači se; ekspr. preganjati dolgčas dolgočasiti se; ukvarjati se s čim, da ne bi bilo dolgčas; ekspr. mačka preganjati prizadevati si za boljše počutje, razpoloženje po nezmernem uživanju alkohola pregánjati se ekspr. 1. poditi se, divjati: otroci se ves dan preganjajo okoli hiše / jate krokarjev se preganjajo po nebu / malo je doma, z babnicami se preganja 2. zelo se truditi, mučiti: celo življenje se je preganjala z delom, otroci ji pa tako vračajo pregánjan -a -o: preganjan človek; preganjana zver, žival ♪
  23.      preganjávica  -e ž (ȃ) 1. ekspr. občutek preganjanosti: ni se mogel znebiti preganjavice / kar naprej se nam mudi, pravo preganjavico imamo 2. psiht. duševna bolezen s preganjalno blodnjo kot glavnim bolezenskim znamenjem: zbolel je za preganjavico; znamenja preganjavice ♪
  24.      pregáziti  -im dov., pregázila in pregazíla (á ȃ) 1. gazeč priti z enega konca česa na drugega: ponoči so pregazili še zadnji del poti // knjiž. poteptati: ovce so pregazile deteljišče / konj ga je pregazil; pren. sovražne čete so jih pregazile 2. narediti gaz (v sneg): šel je pred drugimi, da bi pregazil visoki sneg pregážen -a -o: sneg še ni pregažen; sovražniki so bili pregaženi; pregažena pot ♪
  25.      prégelj  -glja m (ẹ́) agr. klin, s katerim se pritrdi jarem na oje: vtakniti pregelj ♪

   28.051 28.076 28.101 28.126 28.151 28.176 28.201 28.226 28.251 28.276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA