Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
TE (28.101-28.125) 
- predólg -a -o stil. -ó [u̯g] prid. (ọ̑ ọ́) preveč dolg: delati predolge korake; predolgi lasje; predolgo krilo / predolg govor; predolga povest / utrujen od predolge poti ● slabš. imeti predolg jezik biti opravljiv, odrezav; veliko govoriti; evfem. imeti predolge prste krasti predólgo prisl.: predolgo čakati; predolgo se je zamudil na obisku; ne predolgo potem je res prišel ♪
- predolgovézen -zna -o [u̯g] prid. (ẹ́ ẹ̄) slabš. preveč dolgovezen: predolgovezen pisatelj; biti predolgovezen / predolgovezni govori ♪
- prèdolímpijski -a -o prid. (ȅ-ȋ) šport. ki je, poteka pred olimpiado: predolimpijski trening; predolimpijsko tekmovanje ♪
- predòr -ôra m (ȍ ó) 1. cevast prostor pod zemljo, urejen za železniški, cestni promet: peljati skozi predor; vlak je zapeljal v predor; dolg predor; obok predora; vhod v predor / cestni predor / kopati, vrtati predor; pren., ekspr. vrtal je predor v kup žgancev // redko odprtina: stena ima tri predore za okna 2. glagolnik od predreti: predor želodčne stene je zakrivila tudi kisla pijača / zakasneli predor zob pri otroku / hotel je izsiliti predor skozi množico / predor mrzlega zraka / pesnikov predor v novo tematiko ◊ agr. zamrzovalni predor prostor v obliki predora za zamrzovanje živil, zlasti mesa; geom. predor lega dveh teles, pri kateri imata telesi del svojega prostora skupen; grad. predor rov; mat. predor presek dveh
ravnin; mont. predor umetno narejeni prehod skozi hrib; navt. predor polkrožni prostor, skozi katerega vodi vijačna gred iz stroja do krme; tunel ♪
- predóren 1 -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na predor: predorna odprtina ◊ geol. predorna dolina dolina, nastala z erozijo tekoče vode v prelomnici ali manj odpornih skladih ♪
- predórnica -e ž (ọ̑) geom. presek površij dveh teles ♪
- predórnost -i ž (ọ́) prodornost: predornost našega opazovanja ◊ agr. kalilna moč, izražena v odstotkih kali, ki zrastejo v določenem času skozi plast peska določene debeline ♪
- predôrski in predórski -a -o prid. (ȏ; ọ̑) nanašajoč se na predor: predorska vrata / predorska izpustitev vode v hidroelektrarni ♪
- predpásnik -a m (ȃ) vrhnje, navadno zaščitno oblačilo, ki pokriva sprednji del telesa: obleči, opasati, zavezati si predpasnik; obrisati roke v predpasnik; gumijast, usnjen predpasnik; blago za predpasnike / zaščitni predpasnik; predpasnik na naramnice ♦ obl. polovični predpasnik ki ima le del od pasu navzdol ♪
- predpís -a m (ȋ) 1. pravno veljavno določilo o posamezni stvari, zadevi: izdati predpis; izvajati, kršiti predpise; omiliti, razveljaviti, spremeniti predpis; podrobni, splošni predpisi; strog predpis; ta predpis je samo formalen, ni več veljaven / carinski, poštni, prometni, varnostni, zdravstveni predpisi; pravni predpis; ustavni, zakonski predpis; predpis o cenah, kvaliteti / delati, ravnati po predpisih, proti predpisom, v skladu s predpisi ♦ jur. mednarodnopravni predpisi 2. kar določa, kakšno sme, mora biti kako ravnanje, vedenje, mišljenje: ravnati se po predpisih / moralni predpisi // navadno s prilastkom kar določa, kakšno sme, mora biti kaj sploh: estetski predpisi / jezikovni predpisi ♪
- predpísati in predpisáti -píšem dov., predpíšite (í á í) ukazati, zahtevati, navadno v pismeni obliki a) kakšno naj kaj bo: predpisati kakovost, mere, obliko česa; predpisati način pouka; predpisati omejitev hitrosti; predpisati z zakonom b) kaj je kdo dolžen opraviti, izpolniti: zdravnik mu je predpisal dieto, ležanje / predpisati davke; pren. to vlogo so mu predpisali drugi ♦ jur. predpisati kazen predpísan -a -o: gibati se v predpisanem ritmu; predpisani učbeniki; dolžina ni predpisana; za to je predpisana kazen strogega zapora ♪
- predpisováti -újem nedov. (á ȗ) ukazovati, zahtevati, navadno v pismeni obliki a) kakšno naj kaj bo: pravopis predpisuje izgovor posameznih glasov; predpisovati mere, obliko česa; predpisovati metode pouka / ne moreš mu predpisovati, kaj sme govoriti in česa ne b) kaj je kdo dolžen opravljati, izpolnjevati: to predpisuje protokol / predpisovati davke / več let mu je zdravnik predpisoval napačna zdravila ♪
- prèdpogòj -ója tudi -ôja m (ȅ-ȍ ȅ-ọ́, ȅ-ó) publ. prvi, osnovni pogoj: to je predpogoj za uspešno delo / rešitev teh vprašanj je predpogoj napredka // pogoj: materialni, tehnični predpogoji; ustvarjati osnovne predpogoje ♪
- predpostáva -e ž (ȃ) knjiž., redko predpostavka: ob taki predpostavi je bil ta ukrep pravilen / ti cilji temeljijo na predpostavi, da se bo v prihodnosti položaj bistveno spremenil predvidevanju ● publ. na znanstvenih predpostavah sklepati domnevah, hipotezah ♪
- predpostáviti -im dov. (á ȃ) 1. sprejeti mnenje, trditev v danem primeru za izhodišče ne glede na resničnost: pri analizi smo predpostavili, da so vsi učenci enako stari / predpostavimo, da bodo vsi prijavljeni res odšli na izlet / predpostaviti tek dogodkov predvideti 2. knjiž. dati prednost: vedno predpostavi delo zabavi / te vrednote je predpostavil vsem drugim / Koseskega so hoteli predpostaviti Prešernu predpostávljen -a -o: predpostavljena hipoteza, trditev; to dejstvo je bilo predpostavljeno ∙ publ. uresničevanje predpostavljenih nalog vnaprej določenih; publ. v državi ni bilo nobene predpostavljene stranke nadrejene, vodilne; sam.: publ. predpostavljenim je poročal o svojem delu nadrejenim, predstojnikom ♪
- predpostávka -e ž (ȃ) 1. mnenje, trditev, ki se v danem primeru sprejme za izhodišče ne glede na resničnost: ta predpostavka ga vodi pri raziskovalnem delu; napačna predpostavka je, da je vse, kar se tiska kot literatura, res literatura 2. publ. domneva, hipoteza: to ni dejstvo, le predpostavka; ovreči, potrditi predpostavko ● publ. vztrajnost je predpostavka za uspeh pogoj; publ. predpostavke socializma osnove ◊ filoz. nedokazana trditev, ki je vodilo kakemu nazoru, kaki teoriji ♪
- predpostávljanje -a s (á) glagolnik od predpostavljati: predpostavljanje določenega znanja je bilo osnova za učni načrt / njegovo predpostavljanje o izidu tekmovanja se je uresničilo / predpostavljanje proze poeziji; njegovo neobjektivno predpostavljanje nekaterih umetnikov ♪
- predpostávljati -am nedov. (á) 1. sprejemati mnenje, trditev v danem primeru za izhodišče ne glede na resničnost: pri svojih razmišljanjih predpostavljajmo, da bi se zemlja prenehala vrteti; učitelj pri podajanju nove snovi predpostavlja, da učenci obvladajo že razloženo snov / predpostavljali smo, da se bo tako zgodilo predvidevali 2. knjiž. dajati prednost: pridnost predpostavlja inteligentnosti / prijatelja predpostavlja bratu predpostávljan -a -o: predpostavljana trditev ♪
- prèdpotópen -pna -o prid. (ȅ-ọ̑) ekspr. zastarel, nesodoben: predpotopni stroji; predpotopne naprave; to je predpotopno orožje / imeti predpotopno pohištvo / ta človek ima predpotopne nazore ∙ ekspr. predpotopne živali živali, ki so živele v daljni preteklosti ♪
- prèdpravíca -e ž (ȅ-í) knjiž. posebna pravica, ugodnost: imeti, uživati predpravice; ekspr. zaradi dolgoletnega prijateljstva si je ohranil predpravico, da ga je lahko obiskal ob vsakem času ◊ jur. pravica, pri kateri ima upravičenec prednost pred drugimi zaradi posebnih okoliščin ♪
- predprážnik -a m (ȃ) priprava za odstranjevanje blata, prahu s podplatov: očistiti predpražnik; obrisati si čevlje na predpražniku; pod predpražnikom je našla ključ od sobe; kovinski, lesen predpražnik ♦ tekst. kokosov predpražnik iz kokosovih vlaken ♪
- prèdpripráviti -im dov. (ȅ-á ȅ-ȃ) publ. predhodno pripraviti: predpripraviti živila prèdpriprávljen -a -o: barvati stene s predpripravljenimi barvami ♪
- prèdprôstor -óra m (è-ó ȅ-ọ́) prostor pred drugim večjim, pomembnejšim prostorom v poslopju: iz predprostora se pride v atelje; sobi s predprostoroma / predprostor kina Šiške ♪
- predpŕsje -a s (ȓ) zool. srednji člen oprsja pri nekaterih žuželkah ♪
- predpŕsnik -a m (ȓ) nekdaj modni dodatek k boljši moški ali ženski obleki za na prsi: bil je v temni obleki z belim predprsnikom; čipkasti predprsnik ♪
27.976 28.001 28.026 28.051 28.076 28.101 28.126 28.151 28.176 28.201