Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (26.551-26.575)


  1.      poljúb  -a m (ȗ) dotik z ustnicami v znamenje ljubezni, vdanosti: ubraniti se poljuba; dati, vrniti poljub; pripraviti ustnice v poljub; dolg, nežen, očetovski poljub / kot pozdrav ob koncu pisma poljub od tvoje Ane; pren., knjiž. sneg je ob poljubih južnega vetra hitro kopnel ∙ ekspr. (z roko) poslati komu poljub poljubiti prste svoje roke in jo obrniti, iztegniti proti komu; ekspr. s poljubi piti komu solze z lic s poljubljanjem odstranjevati ♦ zgod. biti obsojen na poljub železne device na kazen z dotikom, stiskom z železno devico ♪
  2.      poljúbček  -čka m (ȗ) 1. ekspr. manjšalnica od poljub: dati mamici poljubček; poljubček na lice; pošilja mu koš poljubčkov ∙ ekspr. metala, pošiljala je poljubčke poljubljala prste svoje roke in jo obračala, iztegovala proti komu 2. gastr. okroglo pecivo iz beljakov, sladkorja in dodatkov: postreči s poljubčki / kokosovi poljubčki ♪
  3.      poljúbčkati  -am dov. (ȗ) ekspr. 1. poljubiti: pred odhodom v šolo je navadno poljubčkal mamo 2. poljubkovati: hotela je potolažiti svojega medvedka, zato ga je malo poljubčkala ♪
  4.      poljúben  -bna -o prid. (ú ū) katerega lastnosti, značilnosti niso določene: naredi poljuben stavek; iks predstavlja poljubno število / knjiž.: z raketnim orožjem moremo zadeti poljubno točko na zemlji katerokoli, vsako; uporaba teh sredstev ni popolnoma poljubna je določena ● publ. ne pridejo poljubni turisti, ampak predstavniki turističnih agencij navadni ◊ šport. poljubne in obvezne vaje poljúbno prisl.: to zdravilo se lahko jemlje poljubno; poljubno velika razdalja ♪
  5.      poljubímkati  -am dov. (ȋ) krajši čas ljubimkati: poljubimkala je z marsikaterim moškim; malo poljubimkati; pren., ekspr. poljubimkati z ničejanstvom ♪
  6.      poljubíti  in poljúbiti -im dov. (ȋ ū) dotakniti se z ustnicami v znamenje ljubezni, vdanosti: poljubiti roko; poljubiti na čelo, lice, star. v lice; nežno, očetovsko poljubiti / poljubiti dekle, otroka; poljubiti koga za lahko noč; ob slovesu sta se poljubila / ekspr. udaril je napadalca, da je ta z nosom poljubil steno udaril obnjo; pren., ekspr. prvi sončni žarki so poljubili vas ● evfem. giljotina ga je poljubila obglavljen je bil z giljotino; evfem. smrt ga je poljubila umrl je; ekspr. spanec mu je poljubil oči zaspal je; ekspr. z očmi je še zadnjič poljubil domače še zadnjič jih je pogledal poljubívši zastar.: poljubivši otroka na lice, ga odvede v hišo ♪
  7.      poljubíti se  in poljúbiti se -im se dov. (ȋ ū) s smiselnim osebkom v dajalniku izraža pripravljenost koga za kako dejanje: niti odgovoriti se mu ni poljubilo / kadar se mu je poljubilo, je lahko prišel zahotelo; nedov., redko to bom delal, dokler se mi bo poljubilo ljubilo, hotelo ♪
  8.      poljúbljati  -am nedov. (ú) dotikati se z ustnicami v znamenje ljubezni, vdanosti: poljubljati obraz; plemiči so vladarju drug za drugim poljubljali prstan / poljubljati fanta, ženo; strastno se poljubljati / v meščanskem okolju, kot nagovor poljubljam vam roko, gospa; pren., ekspr. veter poljublja krošnje dreves poljubljajóč -a -e: jokala je, poljubljajoč mu roko ♪
  9.      poljúbnost  -i ž (ú) značilnost poljubnega: poljubnost kombinacije, razdalje / knjiž. takih poljubnosti je v knjigi še več ne dovolj utemeljenih trditev ♪
  10.      poljúden  -dna -o prid. (ú ū) 1. podan tako, da ga lahko razumejo tudi preprosti, manj izobraženi ljudje: poljudno predavanje / knjiga na poljuden način opisuje razvoj življenja / ta razlaga je preveč poljudna preprosta / poljudna izdaja; poljudna raba besede raba besede pri velikem številu ljudi, ki ni v skladu s strokovnim poimenovanjem 2. zastar., navadno v povedni rabi splošno znan, poznan: take knjige bodo težko postale poljudne / kljub ostrim ukrepom je ostal med ljudmi poljuden priljubljen, popularen ♪
  11.      poljúdnost  -i ž (ú) 1. značilnost poljudnega: kljub svoji poljudnosti je knjiga zanimiva tudi za strokovnjaka; poljudnost in vzgojnost njegovih del / kritizirati preveliko poljudnost razlage preprostost 2. zastar. priljubljenost, popularnost: ta politični voditelj uživa veliko poljudnost ♪
  12.      poljúdnoznánstven  -a -o prid. (ú-ȃ) nanašajoč se na poljudno podajanje znanstvenega: poljudnoznanstvena knjiga, revija / poljudnoznanstveni pisatelj ♪
  13.      pólka  -e ž (ọ̑) hiter ljudski ples v dvočetrtinskem taktu: plesati polko ♦ etn. potrkana polka pri kateri plesalec udarja z nogami ob tla; šuštarska polka pri kateri se v prvem delu posnema delo čevljarja; kor. dvokoračna polka pri kateri se plesni par zavrti v dveh korakih za cel obrat // glasba za ta ples: poslušati polke in valčke ♪
  14.      pólkartón  -a [u̯k] m (ọ̑-ọ̑) papir. papirniški izdelek, navadno iz ene plasti, ki se uporablja za izdelavo dopisnic, kartotečnih listkov: izdelovati polkarton ♪
  15.      pólkávč  -a [u̯k] m (ọ̑-ȃ) oblazinjeno ožje ležišče s tremi stranicami, ki se uporablja tudi za sedenje: kupiti polkavč / raztegljivi polkavč ♪
  16.      pólkilográmski  -a -o [u̯k] prid. (ọ̑-ȃ) ki tehta pol kilograma: polkilogramska konzerva ♪
  17.      pólkmetíja  -e [u̯k] ž (ọ̑-ȋ) jur., nekdaj posestvo, ki obsega polovico zemljišča, ki ga je fevdalni gospod dal podložniku v užitek, obdelovanje: davek od polkmetije; cela kmetija in polkmetija ♪
  18.      pólkoloníja  -e [u̯k] ž (ọ̑-ȋ) država, dežela, ki je po določenih lastnostih, značilnostih podobna koloniji: to deželo, državo so hoteli spremeniti v polkolonijo / polkolonija tujih monopolov ♪
  19.      polkóvnica  -e ž (ọ̑) 1. ženska oblika od polkovnik: sanitetna polkovnica 2. star. polkovnikova žena ♪
  20.      polkóvnik  -a m (ọ̑) najvišji oficirski čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: enoti poveljuje polkovnik / napredovati v polkovnika / čin polkovnika ♪
  21.      pólkôžuh  -úha [u̯k] m (ọ̑-ó ọ̑-ú) kratek kožuh, ki sega najdlje do kolen: obleči polkožuh; s krznom podložen polkožuh ♪
  22.      pólkrêpek  -pka -o [u̯k] prid. (ọ̑-é) tisk. ki je po debelini potez med navadnim in krepkim: natisniti besedo v polkrepkem nonpareju / polkrepka črka pólkrêpko prisl.: natisniti naslov polkrepko ♪
  23.      pólkróg  -a [u̯k] m (ọ̑-ọ̑) 1. geom. vsak od dveh delov kroga, razdeljenega s premerom: ploščina polkroga / izbrisati polkrog polkrožnico 2. kar je po obliki temu podobno: polkrogi v cestnem tlaku / z roko opisati polkrog / občudovali so polkrog gorskih vrhov / v polkrogu izkopati zemljo; stati v polkrogu ♦ voj. polkrog v levo kot povelje obrat za 180° v levo ♪
  24.      pólkróglast  -a -o [u̯k] prid. (ọ̑-ọ̑) podoben polkrogli: polkroglast kup / ta prostor je polkroglast / predmet polkroglaste oblike ♪
  25.      pólkróžec  -žca [u̯k] m (ọ̑-ọ̑) manjšalnica od polkrog: temni kvadrati so obdani z belimi polkrožci // lingv. temu podobno grafično znamenje za označevanje izgovarjave: padajoča intonacija je označena s polkrožcem ♪

   26.426 26.451 26.476 26.501 26.526 26.551 26.576 26.601 26.626 26.651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA