Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
TE (25.951-25.975) 
- podlésen -sna -o prid. (ẹ̑) bot., v zvezi podlesna vetrnica rastlina s pecljatimi stebelnimi listi in navadno belim cvetom, Anemone nemorosa: trobentice in podlesne vetrnice ♪
- podlésti -lézem dov. (ẹ́ ẹ̑) star. z lezenjem pod čim priti na drugo stran: pas se priveže tako tesno ob deblo, da ga žuželke ne morejo podlesti ♪
- podlístkarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na podlistkarje ali podlistek: podlistkarska snov / skromni podlistkarski honorarji / podlistkarski roman ♪
- podlístkarstvo -a s (ȋ) lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je feljton; feljtonistika: njegov pisateljski dar se izgublja v podlistkarstvu / stil podlistkarstva ♪
- podlíti -líjem dov. (í) 1. star., navadno v zvezi s kri podpluti: počila mu je žilica in kri mu je podlila oko 2. gastr. zliti pod kako jed: podliti sok / podliti piščanca z malo vode in ga dušiti podlít -a -o: s krvjo podlite oči ♪
- podlíven -vna -o prid. (ȋ) teh., v zvezi podlivno vodno kolo vodno kolo z lopatami, s katerimi sega v vodo pod seboj ♪
- podlóga -e ž (ọ̑) 1. tkanina, usnje, ki se prišije, prilepi na notranjo stran oblačila, obuvala: odparati, raztrgati podlogo; svilena, žimnata podloga / tkanina, usnje za podlogo 2. navadno večja priprava za podlaganje: pod bolnika dati gumeno podlogo; lesena podloga za sode; zelena pisalna podloga // kar se podloži sploh: okrepiti sliko s kartonsko podlogo / za podlogo je uporabil revijo 3. zastar. podlaga, osnova: opisani dogodek ima resnično podlogo / sklepati na podlogi nepopolnih podatkov ◊ film. filmska podloga material, na katerega se nanašajo za svetlobo občutljive snovi; obrt. vezilna podloga tkanina, na katero se veze; kar se pri nekaterih vezeninah podloži, da postane vzorec reliefen; vmesna podloga podloga za oblikovanje ramen, prsnega dela oblačila ♪
- podlóžek -žka m (ọ̑) 1. navadno manjša priprava za podlaganje: izdelovati podložke; podložiti omaro s podložki; gumijast, papirnat podložek / podložki za kozarce / nositi jerbas na podložku vrh glave na svitku // kar se podloži sploh: dati pod vročo skledo podložek / uporabiti kos lesa, revijo za podložek // knjiž., redko pladenj: strežnik je prinesel pijačo na srebrnem podložku 2. jajce ali jajcu podoben predmet, ki se položi kokoši v gnezdo, da tam (še) nese: kokoš je strla podložek; uporabiti pokvarjeno jajce za podložek 3. nar. primorsko otrok, nezrel človek: ta podložek nas pa ne bo učil, kaj je prav ◊ obrt. blazinica iz vate, kosov tkanine, ki se prišije na notranjo stran ramen oblačila; tisk. železna ali svinčena plošča, na katero se pritrdi kliše; žel. priprava iz dveh z drogom povezanih cokli podobnih delov za preprečevanje
premikanja vagona v določeno smer ♪
- podlóžen 1 -žna -o prid. (ọ́ ọ̄) 1. do odprave tlačanstva ki ima določene obveznosti do zemljiškega gospoda: podložni in svobodni kmetje / biti podložen graščaku, samostanu / podložno zemljišče zemljišče, s katerega obdelovanjem, izkoriščanjem so povezane določene obveznosti do zemljiškega gospoda 2. ekspr., navadno v povedni rabi podrejen: naše dežele so bile podložne Avstro-Ogrski / biti podložen svojemu vladarju / tudi človek je podložen zakonom narave ● knjiž., redko biti podložnega značaja podredljivega; sam.: osorno govoriti s svojimi podložnimi ♪
- podlóžen 2 -žna -o prid. (ọ̑) ki služi za podlago: pritrditi plošče na podložne letve ♦ grad. podložni sloj betona sloj, na katerega se položi tlak, temelj ♪
- podlóžka -e ž (ọ̑) teh. ploščica za podlaganje pod kovično glavo, vijačno glavo, matico: kovinska podložka; vijak, podložka in matica / nasadna podložka; varnostna podložka ki varuje, da se matica zaradi tresenja ne odvije ● zastar. suknjič z raztrgano podložko podlogo ♪
- podlóžnost -i ž (ọ́) do odprave tlačanstva položaj, stanje človeka, ki ima določene obveznosti do zemljiškega gospoda: s tem je njegova podložnost graščaku prenehala / odpraviti kmečko podložnost ● ekspr. podložnost gospodarju pokornost, poslušnost; ekspr. prevod kaže veliko podložnost izvirniku podrejenost, odvisnost od njega ♪
- podmázati -mážem dov., podmázala in podmazála (á ȃ) 1. žarg. dati mazivo med drsne ploskve ležajev ali vodil; namazati: podmazati zavore / podmazati avto, puško 2. pog. podkupiti: podmazati koga z darilom / ker je dobro podmazal, so mu hitro naredili ● ekspr. misel na kuhinjske dobrote nam je podmazala utrujene petače ta misel nas je spodbudila, da smo hitreje hodili; pog., ekspr. če bodo podmazali iz zveznega sklada, bo objekt kmalu gotov če bodo prispevali denar ◊ usnj. podmazati kožo premazati mesno stran odmočene kože z raztopino natrijevega sulfida, zgoščeno z gašenim apnom ali kaolinom podmázan -a -o: podmazan stroj ♪
- podména -e ž (ẹ̑) knjiž. mnenje, domneva: njegovo razpravljanje o življenju temelji na podmeni, da je vsak človek dober / kar sem povedal, je le moja podmena / ovreči, potrditi podmeno hipotezo ♪
- podmésti -médem in -métem in podmêsti -mêdem in -mêtem dov., stil. podmèl podméla in podmêla (ẹ́; é) gastr. zgostiti jed z zmesjo moke in vode: podmesti kislo zelje podméden in podméten -a -o in podmedèn in podmetèn -êna -o: podmeden krompir; podmeden močnik ♪
- podmèt -éta m (ȅ ẹ́) 1. gastr. zmes iz moke in vode za zgostitev jedi: dati podmet v kislo repo / zgostiti jed s prežganjem ali s podmetom 2. nar. gostljata jed iz moke in vode; močnik: jesti podmet; koruzni podmet ♪
- podmléti -méljem dov., podmêlji podmeljíte (ẹ́) redko izpodjesti: voda je podmlela breg ♪
- podmòl -ôla [ou̯ in ol] m (ȍ ó) knjiž. 1. prostor pod previsom v skalovju: pred nevihto so se zatekli v podmol / ustavil se je pred skalnim podmolom 2. vdolbina, ki jo je v spodnjem delu brega z izpodjedanjem naredila voda: te živalice živijo po jamah in podmolih ♪
- podmúljenec -nca m (ȗ) redko potuhnjenec: temu podmuljencu nič ne verjamem ♪
- pòdnarédnik in pòdnárednik -a m (ȍ-ẹ̑; ȍ-á) v stari Jugoslaviji najnižji podoficirski čin ali nosilec tega čina: kaplar in podnarednik ♪
- pòdnaslòv -óva m (ȍ-ȍ ȍ-ọ́) 1. drugi, dodatni naslov umetniškega, znanstvenega dela navadno pod glavnim naslovom: naslovu knjižne zbirke dodati še podnaslov; podnaslov članka, filma, romana / v podnaslovu označiti glavno tematiko drame 2. film. prevod v filmu govorjenega ali napisanega besedila, projiciran na spodnji del filmskega platna, televizijskega zaslona: podnaslov je bil popolnoma nečitljiv / film ima slovenske podnaslove ♪
- podnébje -a s (ẹ̑) navadno s prilastkom povprečne vremenske razmere, značilne za določen kraj ali področje: kraj ima ugodno podnebje / v tem podnebju se prijetno počuti; zdravniki mu priporočajo spremembo podnebja / alpsko, morsko, tropsko podnebje; hladno podnebje; milo podnebje brez hudega mraza in velike vročine; ostro podnebje s hudim mrazom in veliko vročino; suho, vlažno, zmerno podnebje ♦ geogr. celinsko ali kontinentalno podnebje z ostro zimo in vročim poletjem; sredozemsko podnebje subtropsko podnebje z milo, deževno zimo in suhim, vročim poletjem; subtropsko podnebje // publ. duhovno ozračje, vzdušje: družbeno podnebje / v delu je opisano moralno podnebje malomeščanske družbe ♪
- podnèt -éta m (ȅ ẹ́) 1. knjiž. spodbuda, pobuda: to je bil zanj močen podnet; podnet za kako dejanje / vse so storili na učiteljev podnet 2. nar. netivo: trske za podnet ♪
- podnétiti -im, tudi podnetíti in podnétiti -im dov. (ẹ́ ẹ̄; ȋ ẹ́) 1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj; zanetiti: prižgala je vžigalico, da bi podnetila / podnetiti ogenj / ekspr. na vasi je nekdo na več krajih podnetil zažgal, povzročil požar 2. knjiž. razvneti, spodbuditi: podnetil je prepir, sovraštvo med njimi / to je podnetilo njegovo domišljijo podnéten -a -o: domišljija, podnetena z novimi doživetji ♪
- podnetljív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki se (hitro) razvname: je podnetljiv človek / podnetljiv temperament ♪
25.826 25.851 25.876 25.901 25.926 25.951 25.976 26.001 26.026 26.051