Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (25.926-25.950)


  1.      podkládati  -am nedov. (ȃ) 1. polagati, dajati pod kaj z določenim namenom; podlagati: podkladali so les, da bi spravili voz iz blata 2. star. s polaganjem, trosenjem stelje pripravljati ležišče domačim živalim; nastiljati: ker ni bilo listja, so podkladali živini smrečje ● zastar. podkladati komu kako misel podtikati ♪
  2.      podkletíti  -ím dov., podklétil (ȋ í) zgraditi klet pod čim: podkletiti stavbo podkletèn -êna -o: podkletena hiša ♪
  3.      podkolénski  -a -o prid. (ẹ̑) ki je pod kolenom: podkolenska jamica ♦ anat. podkolenska arterija ♪
  4.      pòdkomisíja  -e ž (ȍ-ȋ) izvoljena ali imenovana skupina ljudi s kako posebno nalogo, ki dela v okviru komisije: podkomisija zaseda; ustanoviti podkomisije; podkomisija za tehnično sodelovanje ♪
  5.      podkopáti  -kópljem tudi -ám dov., podkôplji podkopljíte tudi podkôpaj podkopájte; podkôpal (á ọ́, ȃ) 1. s kopanjem pokriti z zemljo: podkopati gnoj 2. star. izpodkopati: podkopati drevo, hišo ∙ star. pomanjkanje mu je podkopalo zdravje pokvarilo, uničilo ♪
  6.      podkòv  -óva m (ȍ ọ̄) redko podkovanje: pripeljal je konja za podkov / lahek podkov je olajšal konju tek lahke podkve ♪
  7.      podkováti  -kújem dov., podkovál (á ú) pritrditi podkev: podkovati konja, vola // opremiti s kovinskim delom spodnji del česa: podkovati palico / podkovati čevlje podkováti se ekspr. pridobiti si znanje, razgledati se: podkovati se za izpit; z branjem knjig se je hotel še bolj podkovati podkován -a -o: podkovani čevlji; jezikovno, strokovno podkovan ∙ pog. v matematiki je dobro podkovan jo temeljito obvlada ♦ tur. podkovani krap tradicionalna prireditev v Ljubljani s sprevodom čolnov po Ljubljanici ♪
  8.      podkóvica  -e ž (ọ̑) knjiž., redko podkev: pritrditi konju podkovico // podkvica, nabitek: na peto pribiti podkovico ♪
  9.      podkóžen  -žna -o prid. (ọ̑) ki je, se nahaja pod kožo: plast podkožne maščobe ♦ med. podkožna injekcija; podkožna krvavitev ♪
  10.      podkrepelíti  -ím dov., podkrepélil (ȋ í) star. vreči v koga poleno, krepelce: stekel je za fantom, da ga podkrepeli ♪
  11.      podkrepílo  -a s (í) knjiž. beseda, besedna zveza, ki podkrepi; podkrepitev: besede je končal s takim podkrepilom, da jim je kar sapo zaprlo ♪
  12.      podkrepíti  -ím dov., podkrépil (ȋ í) narediti, da je kaj prepričljivejše, tehtnejše, veljavnejše: podkrepiti znanstveno dokazovanje s primeri; podkrepiti trditev z dokazi / podkrepiti besede s kletvico, opomin s kretnjo / znanstveno podkrepiti teorijo utemeljiti ● knjiž., redko ta dogodek je še podkrepil njegov dvom utrdil, povečal podkrepljèn -êna -o: s kletvico podkrepljena trditev ♪
  13.      podkrépljati  -am nedov. (ẹ́) podkrepljevati: trditev podkrepljajo najdeni spomeniki ♪
  14.      podkrepljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da je kaj prepričljivejše, tehtnejše, veljavnejše: podkrepljevati vtise z argumenti / podkrepljevati besede s pogledi / glavni vhod podkrepljujeta stebra z reliefi poudarjata 2. knjiž., redko utrjevati, povečevati: njena kratkotrajna pričujočnost samo podkrepljuje občutek osamljenosti ♪
  15.      podkuríti  in podkúriti -im dov. (ȋ ú) 1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj: počakajte, da podkuri; podkuriti s papirjem, trskami; spretno podkuriti / podkuriti peč, v peči / ekspr. lopova sta hišo podkurila z več strani zažgala / podkuriti ogenj narediti // obdati z ognjem zlasti z namenom, da se kaj odstrani: podkuriti jazbecu v brlogu; bežali so, kot bi jim podkuril 2. ekspr. nahujskati, naščuvati: podkuril jih je, naj oba zaprejo; namesto da bi ga pomiril, ga je še podkuril / to ga je le podkurilo, da je še bolj nagajal spodbodlo, spodbudilo; mojo radovednost je s tem samo podkuril povečal 3. ekspr., z dajalnikom narediti komu kaj neprijetnega: sovražniku so podkurili; v drugi tekmi so nasprotniku dobro podkurili so jih premagali; če ne boš priden, ti bo že podkuril te bo kaznoval ● ekspr. velik plaz jima je podkuril podplate je povzročil, da sta hitreje šla, tekla; ekspr. z lažjo ga je podkurila razjezila, razdražila podkúrjen -a -o: dobro podkurjena peč ♪
  16.      pôdkvast  -a -o prid. (ó) po obliki podoben podkvi: podkvasti gradbeni elementi; tempelj spominja na grško podkvasto gledališče / podkvasta oblika ♦ arhit. podkvasti lok; fiz. podkvasti magnet pôdkvasto prisl.: podkvasto postavljene mize ♪
  17.      pôdkvica  -e ž (ó) 1. kovinska ploščica podkvaste oblike, ki se nabije na čevelj, navadno na sprednji del podplata in na peto: pribiti podkvice na pete; čevlji brez podkvic 2. nav. ekspr. manjšalnica od podkev: pritrditi konju podkvice / okrog vratu nosi verižico s podkvico ◊ bot. rastlina s pernatimi listi in rumenimi metuljastimi cveti v socvetjih, Hippocrepis comosa ♪
  18.      podlága  -e ž (ȃ) 1. predmet, snov glede na predmet, snov, ki je neposredno na njem: odlepiti znamko od podlage; telo pritiska na podlago; gladka, lesena podlaga / uporabiti revijo za podlago pri pisanju 2. navadno s prilastkom kar bistveno določa, opredeljuje lastnosti, značilnosti česa: to odkritje je podlaga sodobne genetike; ustava je podlaga vsej zakonodaji / njegova govorica ima očitno narečno podlago / gimnazija daje dobro podlago za študij na univerzi predhodno znanje / pisati na podlagi izkušenj; trgovati na podlagi sporazuma // kar je nujno potrebno za obstoj, razvoj česa: mir je podlaga blaginje; ustvariti podlago za hitrejši gospodarski razvoj / časopis nima trdne finančne podlage; materialna podlaga šolstva se je okrepila // kar dela, da je kaj logično upravičeno, podprto: ta zakonski člen je podlaga naših zahtev; dati filozofsko podlago moderni kritiki / ta sum nima podlage, je brez podlage je neupravičen, neutemeljen; za tako ravnanje ni nobene podlage razloga, vzroka 3. enakobarvni del predmeta glede na motive, like drugačne barve na njem: podlaga je bela, rože pa so rdeče; s podlago barvno skladen vzorec 4. navadno s prilastkom bistvena sestavina: podlaga te tkanine je bombaž 5. agr. rastlina, na katero se cepi kaka druga rastlina: cepič se je dobro zrasel s podlago / drevesna, trsna podlaga ● pog. na dobro podlago se lahko veliko pije po obilni, dobri jedi; publ. dobiti čir na živčni podlagi zaradi živčnosti, razburjanja; redko svilena podlaga suknjiča podloga; na dvajset centimetrov podlage je zapadlo pol metra snega že zapadlega, ležečega snega ◊ ekon. zlata podlaga v nekaterih državah zlato emisijske banke, ki bi s svojo vrednostjo lahko nadomestilo izdani denar ♪
  19.      podlágati  -am nedov. (ȃ) 1. polagati, dajati pod kaj z določenim namenom: podlagati deske pod kadi / da voz ne bi zdrvel po klancu, so kolesa podlagali // dajati valiti: podlagati koklji jajca 2. šivati, lepiti podlogo na notranjo stran oblačila, obutve: podlagati obleko, škornje 3. zastar. podrejati: podlagati pokrajino za pokrajino osrednji vladi / čustev ni mogel podlagati razumu ◊ film., rad. podlagati besedilo dodajati mu glasbo; tisk. podlagati klišeje ♪
  20.      podláket  -kta m (ȃ) del roke med zapestjem in komolcem: iztegovati podlaket; mišice podlakta; kosti v podlaktu ♪
  21.      podlánka  in pódlanka -e ž (ȃ; ọ́) zool. mehkejša in krajša dlaka pri živali, ki je pod zgornjo, tršo: pozimi je podlanka gostejša in svetlejša ♪
  22.      podlásica  -e ž (á) 1. majhna roparska žival vitkega telesa z rdečkasto rjavo, po trebuhu belkasto dlako: podlasica je pregriznila plenu vrat; gibčen, uren kot podlasica 2. ekspr. premeten, zvit človek: za tega pravnika trdijo, da je podlasica / kot psovka tudi s teboj bomo obračunali, podlasica hinavska ♪
  23.      podlásičji  -a -e prid. (á) nanašajoč se na podlasice: glava te živali je podobna podlasičji / ekspr. imel je krute podlasičje oči ♪
  24.      podléči  -léžem dov., podlézi podlézite; podlégel podlêgla; nam. podléč in podlèč (ẹ́ ẹ̑) 1. kljub upiranju, pomislekom priti v položaj, da kaj odločilno vpliva na ravnanje, mišljenje: podlegel je njenim čarom, njegovemu govorjenju / poezija je hitro podlegla tujim vplivom / publ.: podleči malodušju postati malodušen; spet je podlegel pijači je začel piti; se je opil // priti v položaj, ko zmaga nasprotnik: podleči boljšemu nasprotniku ni nečastno / mala podjetja so zaradi hude konkurence kmalu podlegla so propadla, izgubila samostojnost; publ. laneno olje je podleglo petroleju petrolej je izpodrinil laneno olje; podleči v pravdi izgubiti jo 2. publ. umreti zaradi česa: podleči pljučnici, poškodbam / ponesrečenec je med prevozom podlegel ♪
  25.      podlések  in podlêsek -ska m (ẹ̑; é) 1. trajnica, ki požene jeseni iz gomolja velik vijoličast cvet: po travnikih je že cvetel podlesek / jesenski podlesek 2. poljud. rastlina z vijoličastimi cveti, ki rastejo iz gomolja, strok. pomladanski žafran: otroci so nabirali podlesek / pomladanski podlesek ◊ zool. gozdni glodavec mišje velikosti z rdečkasto rumenim, po prsih in tačkah belim kožuhom in s kosmatim repom, Muscardinus avellanarius ♪

   25.801 25.826 25.851 25.876 25.901 25.926 25.951 25.976 26.001 26.026  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA