Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (24.826-24.850)



  1.      parkíranje  -a s () glagolnik od parkirati: na tem mestu je parkiranje prepovedano; nepravilno parkiranje; ustavljanje in parkiranje / parkiranje avtomobila / prostor za parkiranje
  2.      parkírati  -am nedov. in dov. () puščati motorno vozilo dalj kot petnajst minut na mestu, ki je za to določeno, kjer je dovoljeno: tu je prepovedano parkirati / parkirati moped; avtomobil je parkiral pred hotelom, v stranski ulici / nepreh. avtomobili parkirajo tudi ob glavni cesti stojijo, so parkirani parkirajóč -a -e: zaradi parkirajočih vozil je cesta zelo ozka parkíran -a -o: napačno parkiran moped; taksi je že parkiran
  3.      parkíren  -rna -o prid. () nanašajoč se na parkiranje: upoštevati parkirno omejitev / parkirni čas čas, dovoljen za parkiranje na prostoru, kjer je parkiranje časovno omejeno; parkirni prostor javni prostor, določen za parkiranje; parkirna ura ura za merjenje časa parkiranja na prostoru, kjer je parkiranje časovno omejeno; parkirno mesto navadno označena površina za parkiranje enega vozila na parkirnem prostoru ali na voziščuavt. parkirne luči luči za označevanje vozila med parkiranjem
  4.      párkljar  -ja m () nav. mn., nestrok. kopitarji, ki imajo dva prsta ali štiri prste, strok. sodoprsti kopitarji: govedo in drugi parkljarji
  5.      párkljast  -a -o prid. (á) ki ima parklje: parkljasta divjad / ekspr. krava je že zelo parkljasta ima dolge parklje / v snegu so bile vidne parkljaste sledi
  6.      párkljev  -a -o prid. (á) nanašajoč se na parkelj, kopito: parkljeva roževina / parkljeva kost ♦ teh. parkljevo olje iz parkljev pridobljeno olje za mazanje preciznih mehanizmov
  7.      párkoven  tudi parkóven -vna -o prid. (; ọ̄) nanašajoč se na park: velike parkovne površine / parkovni načrt / vrtno ali parkovno oblikovanje / parkovni vrtnar / parkovno drevo okrasno drevo, gojeno v parkihurb. parkovno pokopališče pokopališče, na katerem so med seboj zelo oddaljeni grobovi svobodno razvrščeni; vrtn. parkovna kulisa rastline ali skupina rastlin, ki delijo, zapirajo prostor
  8.      párkrat  prisl. (á) pog. nekajkrat, nekolikokrat: to se mu je že parkrat zgodilo; v kavarno gre parkrat na teden
  9.      parlamènt  -ênta m ( é) 1. v meščanskodemokratičnih državah zakonodajno, politično predstavniško telo enega ali dveh domov, sestavljeno iz predstavnikov političnih strank: parlament je sprejel nov zakon; razpustiti, sklicati parlament; člani parlamenta; debata v parlamentu / angleški parlament 2. pog. skupščina: jugoslovanski, slovenski parlament
  10.      parlamentáren  -rna -o prid. () nanašajoč se na parlament ali parlamentarizem: parlamentarna seja / parlamentarne oblike boja / parlamentarni sistem; parlamentarne volitve / obisk parlamentarne delegacije / parlamentarna monarhija monarhija, v kateri omejuje vladarjevo oblast parlament; parlamentarna republika / ekspr. parlamentarno izražanje, ravnanje, življenje ♦ adm. parlamentarni stenograf stenograf z višjo stopnjo usposobljenosti; parlamentarno pismo stenografija, ki omogoča zapis nad sto besed na minuto; polit. parlamentarna vlada v meščanskodemokratičnih državah vlada, odgovorna parlamentu in odvisna od njega parlamentárno prisl.: parlamentarno odločati, vladati
  11.      parlamentarízem  -zma m () polit. politična ureditev, v kateri zakonodajna oblast pripada parlamentu: nasprotnik parlamentarizma; razvoj parlamentarizma v Angliji / meščanski parlamentarizem
  12.      parlándo  -a m () muz. petje arij v hitrem tempu z govornimi elementi: virtuozni parlando v Seviljskem brivcu
  13.      parména  -e ž (ẹ̑) navadno v zvezi zlata parmena jesensko jabolko rumene barve z rdečimi progami, lisami: pod jablano ležijo zlate parmene / gojiti zlato parmeno
  14.      párna  -e ž () nar. 1. vzhodno prostor, stavba za shranjevanje krme, slame, sena: nad hlevom so imeli skedenj in parno 2. mn. lestvi podobna naprava, pritrjena na steno v hlevu, da živina puli seno izza nje; gornje jasli: vreči konjem seno v parne
  15.      Parnás  -a m () v grški mitologiji gora, na kateri prebiva Apolon z muzami: visoki Parnas ∙ knjiž. stopiti na Parnas začeti pesniti
  16.      parnopérnat  -a -o prid. (ẹ̑) bot., v zvezi parnopernati list pernati list, pri katerem se listno vreteno konča s konico ali vitico
  17.      parodíja  -e ž () 1. lit. delo, ki na posmehljiv, porogljiv način posnema zlasti vsebino drugega, resnega dela: napisati, objaviti parodijo; Robova parodija Jurčičevega Desetega brata; parodija na Prešernove verze 2. knjiž. posmehljivo, porogljivo posnemanje, oponašanje: tak stil je postal parodija samega sebe; humor brez parodije
  18.      paroksízem  -zma m () knjiž. višek, vrh: ta želja je dosegla paroksizem / stopnjevati do paroksizma // s prilastkom napad, izbruh: paroksizem jeze, smeha / kričati v histeričnem paroksizmu ♦ med. nagel, razmeroma silovit nastop določenih bolezenskih znakov, napad
  19.      paróla  -e ž (ọ̑) kratko izražena programska misel; geslo: parola mednarodnega delavskega gibanja je: Proletarci vseh dežel, združite se; mladinci so pisali parole po zidovih; borbene, politične parole; reklamne parole; volilne parole; parole delavskih strank / povsod so bile parole, ki so naznanjale, da bodo zgradili cesto do roka napisi // nav. ed. dogovorjena razpoznavna beseda: izvedeti parolo; stražarju je moral povedati parolo
  20.      parólarstvo  -a s (ọ̑) slabš. govorjenje ali pisanje, ki je polno parol, gesel: v povesti je preveč poudarjena tendenčnost, parolarstvo
  21.      pároma  prisl. (ā) knjiž. po dva in dva, v parih: dokler jih je učitelj gledal, so dečki hodili paroma / stražniki stražijo paroma / kosti v telesu so večinoma paroma razvrščene parno
  22.      parovòd  -óda m ( ọ́) teh. naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje pare: zgraditi parovod
  23.      párožek  -žka m (á) lov. izrastek na rogu: srnjaku je zrasel nov parožek
  24.      párožnica  in paróžnica -e ž (á; ọ̑) bot. preslici podobna zelena alga, ki raste v čistih stoječih vodah, Chara
  25.      párt  -a m () muz. posamezni vokalni ali instrumentalni del večglasne skladbe: igrati klavirski, violinski part; peti basovski part // notni zapis takega dela: izdati partituro in parte

   24.701 24.726 24.751 24.776 24.801 24.826 24.851 24.876 24.901 24.926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA