Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (24.401-24.425)


  1.      osvežílo  -a s (í) sredstvo za osvežitev: v kopališču so si privoščili osvežila; ponuditi kavo kot osvežilo / dati komu pijačo v osvežilo za osvežitev ♪
  2.      osvežíti  -ím tudi osvéžiti -im dov., osvéžil (ȋ í; ẹ̑) 1. povzročiti, da postane kaj bolj sveže, čisto: dež je osvežil drevje; veter je osvežil ozračje // povzročiti, da se kdo duševno in telesno bolje počuti: mrzla pijača ga je osvežila; večerni sprehod jo je osvežil; osvežiti se z mrzlo vodo / osvežiti (si) obraz z limoninim sokom / ekspr. s prijetnim pripovedovanjem ga je osvežila poživila 2. nav. ekspr. povzročiti, da postane kaj spet navzoče v zavesti: osvežiti komu spomin na stare čase; osvežiti si znanje fizike 3. ekspr. narediti, da postane kaj spet bolj vidno, izrazito: osvežiti barve na sliki, steni ● ekspr. osvežiti stara poznanstva obnoviti ◊ agr. osvežiti pasmo izboljšati jo s križanjem znotraj pasme osvežèn -êna -o tudi osvéžen -a -o: osvežena se je lotila dela ♪
  3.      osvínčiti  -im dov. (í ȋ) teh. posvinčiti: osvinčiti pločevino ● knjiž., redko jezerska gladina se je v mraku osvinčila postala siva kot svinec ♪
  4.      osvobájanje  -a s (á) glagolnik od osvobajati: osvobajanje zasedenega ozemlja; osvobajanje izpod tuje oblasti / osvobajanje naroda / osvobajanje internirancev iz taborišč / notranje osvobajanje človeka ♪
  5.      osvobájati  -am nedov. (á) 1. navadno z bojem delati, povzročati, da kako ozemlje ni več pod tujo oblastjo: osvobajati deželo, državo; partizani osvobajajo zasedena področja / slovenski narod se je začel osvobajati // navadno z bojem povzročati, da postane kdo prost, svoboden: osvobajati talce, ujetnike 2. nav. ekspr., navadno z rodilnikom delati, povzročati, da kdo preneha biti deležen a) kakega neprijetnega stanja: osvobajati suženjstva, tlake / počasi se je začel osvobajati obveznosti b) česa sploh: osvobajati koga odvisnosti, vpliva; osvobajati se čustev, misli 3. knjiž. delati, povzročati, da postane kdo deležen notranjega miru, sprostitve: glasba ga osvobaja / svoboda jih je notranje osvobajala in oblikovala ● publ. pri eksploziji atomske bombe se osvobaja zelo velika energija sprošča osvobajajóč -a -e: padli so, osvobajajoč svojo domovino ♪
  6.      osvobodílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na osvoboditev: osvobodilna gibanja zatiranih narodov // nanašajoč se na osvoboditev jugoslovanskih narodov med drugo svetovno vojno: krepitev osvobodilnega gibanja po italijanski kapitulaciji / osvobodilni boj slovenskega naroda; Osvobodilna fronta (slovenskega naroda) [OF] slovenska narodnoosvobodilna organizacija, ustanovljena 27. aprila 1941 ♪
  7.      osvobodíti  -ím dov., osvobódil (ȋ í) 1. navadno z bojem narediti, povzročiti, da kako ozemlje ni več pod tujo oblastjo: osvoboditi deželo, državo; partizani so osvobodili mesto / osvoboditi slovenski narod; ljudstvo se je osvobodilo / osvoboditi se izpod tuje oblasti // navadno z bojem povzročiti, da postane kdo prost, svoboden: osvoboditi talce, ujetnike / gospodar je osvobodil sužnja 2. nav. ekspr., navadno z rodilnikom narediti, povzročiti, da kdo preneha biti deležen a) kakega neprijetnega stanja: osvoboditi suženjstva, tlake / osvobodili so ga iz zapora izpustili so ga / osvoboditi koga plačevanja davkov oprostiti; denarna pomoč jo je osvobodila skrbi; publ. osvoboditi koga od odgovornosti oprostiti ga odgovornosti; s težavo se je osvobodil mučne obveznosti b) česa sploh: osvoboditi koga odvisnosti, vplivov okolja; pren. osvoboditi filozofijo dogem 3. knjiž. narediti, povzročiti, da postane kdo deležen notranjega miru, sprostitve: branje knjige ga je osvobodilo / glasba ga je notranje osvobodila 4. zastar. rešiti, iztrgati: s težavo so ga osvobodili iz deroče reke; komaj se je osvobodila njegovega prijema ● ekspr. tatovi so ga osvobodili vsega denarja so mu ga vzeli, ukradli; publ. osvoboditi delavski razred narediti, povzročiti, da delavci sami razpolagajo s proizvajalnimi sredstvi osvobojèn -êna -o: človek, osvobojen mitov in dogem; osvobojeni talci; osvobojena dežela ∙ publ. osvobojeno delo delo, pri katerem delavci sami razpolagajo s proizvajalnimi sredstvi; osvobojeno ozemlje med narodnoosvobodilnim bojem ozemlje pod upravo narodnoosvobodilnih odborov ♪
  8.      osvobojeváti  -újem nedov. (á ȗ) redko osvobajati: osvobojevati domovino / osvobojevati se čustev, strasti ♪
  9.      osvojíti  -ím dov., osvójil (ȋ í) 1. z bojem spraviti tuje ozemlje pod svojo oblast: osvojiti sosednje dežele; Napoleon si je hotel osvojiti Evropo / osvojiti trdnjavo zavzeti / v naskoku, z naskokom osvojiti; pren. ti ljudje bodo z znanjem osvojili svet ♦ šah. osvojiti nasprotnikovega kmeta 2. ekspr. priti v težko dostopen kraj, zlasti prvi: osvojiti južni tečaj, vrh / pragozda niso mogli osvojiti 3. ekspr. pridobiti si naklonjenost, ljubezen koga: z ljubeznivim sprejemom nas je predsednik popolnoma osvojil; pevka je osvojila poslušalce; s takim ravnanjem je osvojil naša srca / osvojiti dekle; osvojil si je njeno srce // vzbuditi pozitiven odnos do česa: novo gibanje ga je popolnoma osvojilo 4. publ. dobiti, doseči: osvojiti nagrado, pokal / osvojiti prvo mesto; osvojiti naslov državnega prvaka 5. publ. naučiti se, priučiti se: osvojiti nove besede; pes osvoji vajo; osvojiti si novo snov / naša industrija je že osvojila izdelavo teh strojev 6. publ. sprejeti: kongres je osvojil poročilo o delu; osvojiti predlog; osvojiti si načelo narodne samoodločbe ● zastar. osvojili so ga spomini na tista leta prevzeli; publ. drama je osvojila vse evropske odre je bila uprizorjena v vseh evropskih gledališčih; ekspr. po enourni hoji smo osvojili Šmarno goro prišli na vrh; ekspr. na zabavi si ga je kar osvojila dosegla, da je bil samo v njeni družbi; publ. osvojiti (si) evropsko tržišče začeti prodajati svoje izdelke na evropskem tržišču; publ. osvojil si je veliko znanje pridobil osvojèn -êna -o: osvojeni pokali; osvojen je nov vrh tega pogorja; njegova zamisel je bila osvojena; osvojeno mesto ♪
  10.      osvojljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se da osvojiti: trdnjava je osvojljiva / stena je težko osvojljiva 2. redko osvajajoč: iz njega je žarela osvojljiva moč ♪
  11.      ošáben  -bna -o prid., ošábnejši (á ā) ki ima pretirano dobro mnenje o sebi in kaže prezir, zaničevanje do drugih: ošaben človek; zaradi svoje lepote je bila zelo ošabna; ošaben je kot petelin na gnoju / ošaben obraz ● ekspr. zadaj se je dvigalo ošabno poslopje veliko, razkošno ošábno prisl.: ošabno se držati, govoriti, se vesti ♪
  12.      ošábnež  -a m (ȃ) ekspr. ošaben človek: tega ošabneža ne mara; ošabnež in prevzetnež ♪
  13.      ošábnica  -e ž (ȃ) ekspr. ošabna ženska: te ošabnice se izogiba ♪
  14.      ošábnost  -i ž (á) lastnost ošabnega človeka: ne mara je zaradi njene ošabnosti / v svoji ošabnosti tega ni upošteval ♪
  15.      ošíbati  -am dov. (ȋ) 1. pretepsti s šibo: ošibali so jih do krvi 2. nav. ekspr. ostro, učinkovito nastopiti proti komu, zlasti v javnosti: ošibal je tiste, ki so to podpirali / ošibati koga javno, v časopisih / ošibati napake, razmere ♪
  16.      ošibéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. oslabeti: ošibela je od bolezni / srce mu je ošibelo ošibèl in ošibél -éla -o: ošibele noge; ošibelo telo ♪
  17.      ošibíti  -ím dov., ošíbil (ȋ í) knjiž. oslabiti: poškodba ga je precej ošibila / s tem ugovorom je ošibil njegove dokaze ošibljèn -êna -o: ošibljen od dolgotrajnih naporov ♪
  18.      ošínjati  -am nedov. (í) večkrat na hitro pogledati: ošinjala je goste drugega za drugim / njene oči so ošinjale vsakega sobesednika; z očmi, pogledi ošinjati koga ♪
  19.      oškóditi  -im dov. (ọ̄ ọ̑) zastar. oškodovati: precej ga je oškodil ● zastar. alkohol oškodi telo okvari, poškoduje ♪
  20.      oškodovánec  -nca m (á) kdor je oškodovan: oškodovanec je zahteval povračilo; povrniti škodo oškodovancu ♪
  21.      oškodováti  -újem tudi oškódovati -ujem dov. (á ȗ; ọ̄) 1. povzročiti, narediti, da kdo ne dobi česa, kar bi moral dobiti: s takim ravnanjem so oškodovali delavce; oškodovati koga pri kupčiji // povzročiti, narediti, da ima kdo česa manj: stroški, ki jih je imel z očetovo boleznijo, so ga precej oškodovali / kot vljudnostna fraza pri pogostitvi, obdaritvi: preveč vas bomo oškodovali; kaj ste se tako oškodovali 2. povzročiti, narediti, da je kake nematerialne dobrine manj: oškodovati družbene koristi; oškodovati ugled koga; kulturno dediščino so oškodovali za velike vrednosti 3. star. poplačati: lep razgled nas je oškodoval za težave na strmi poti ● zastar. ta bolezen lahko oškoduje srce okvari, poškoduje oškodován tudi oškódovan -a -o: biti oškodovan v svojih pravicah ♪
  22.      oškŕbiti  -im, in oškrbíti in oškŕbiti -im dov. (ŕ ȓ; ȋ ŕ) povzročiti, da odpadejo majhni deli, navadno s površine česa: pri pomivanju je oškrbila skledo; žaga se je ob žeblju oškrbila / krogle so oškrbile steno okrušile oškŕbljen -a -o: oškrbljeni krožniki; oškrbljen rob steklenice; oškrbljena posoda ♪
  23.      oškropíti  -ím dov., oškrópil (ȋ í) s škropljenjem nekoliko zmočiti, ovlažiti: rastline oškropiti s postano vodo; iz kolesnice je brizgnila rjava voda in jih oškropila do vratu; oškropiti se po suknji; čevlje si je oškropila z blatom / dež je oškropil tla / ekspr. avtomobil je oškropil mimoidoče ● ekspr. oškropila jih je strojnica zadel jih je rafal iz strojnice oškropljèn -êna -o: oškropljen zid; z blatom oškropljena obleka; tla so bila oškropljena s krvjo ∙ ekspr. z znojem oškropljeno delo naporno, težko ♪
  24.      ošlátati  -am dov., tudi ošlatájte; tudi ošlatála (á ā) nižje pog. s tipanjem ugotoviti, najti; otipati: v temi je ošlatal ograjo ♪
  25.      òštja  in òštija medm. (ȍ) nar. zahodno 1. izraža začudenje, navdušenje: oštja, kako so igrali 2. izraža nejevoljo, nestrpnost: naj te še enkrat vidim, oštja, boš tekel / kaj ne bo miru, oštja ♪

   24.276 24.301 24.326 24.351 24.376 24.401 24.426 24.451 24.476 24.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA