Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (23.369-23.393)


  1.      odvòd  -óda m (ȍ ọ́) 1. glagolnik od odvajati ali odvesti: odvod dima; odvod sopare v zračnik / odvod denarja v banko 2. teh. naprava, navadno v obliki cevi, po kateri se kaj odvaja: dimni odvodi; napa z odvodom v zračnik 3. mat. funkcija, dobljena z odvajanjem: računati integrale in odvode / navadni odvod odvod funkcije ene neodvisne spremenljivke ♪
  2.      odvódnica  -e ž (ọ̑) anat. žila, ki odvaja kri od srca: kri je brizgala iz odvodnice; poapnitev, zamašitev odvodnice / pljučna odvodnica ◊ grad. kanal za odvajanje vode ♪
  3.      odvodnjávati  -am nedov. (ȃ) 1. grad. odvajati vodo s površine ali iz globine: nasipavati in odvodnjavati cesto 2. teh. odstranjevati vodo iz snovi: odvodnjavati papirno maso ♪
  4.      odvòz  -ôza m (ȍ ó) 1. glagolnik od odvoziti ali odvažati: poskrbeti za odvoz smeti; dovoz in odvoz blaga iz pristanišča / odvoz hlodov bo opravila zadruga ♦ mont. odvoz izkopnine 2. kraj, prostor, po katerem se odvaža: urediti odvoz; širok odvoz ♪
  5.      odvozíti  -vózim dov., odvóžen (ȋ ọ́) 1. z vožnjo spraviti z določenega mesta: zemljo je moral takoj odvoziti / redko vlaki so goste odvozili na vse strani odpeljali 2. žarg., šport. oddrsati: odvozili so samo obvezne like ♪
  6.      odvozláti  -ám dov. (á ȃ) odstraniti vozel na čem: odvozlati kravato, verižico, vrvico / odvozlati vozel // ekspr. razrešiti kaj težko rešljivega, zapletenega: odvozlati problem; nazadnje se je zmeda le odvozlala odvozlán -a -o: odvozlana volna, vrv ♪
  7.      odvráčati  -am nedov. (ā ȃ) navadno v zvezi z od 1. delati, prizadevati si, da kdo ne bi napravil, kar namerava: starši ga odvračajo od vpisa na univerzo; prijatelji ga odvračajo od poroke z njo // delati, prizadevati si, da kdo ne bi delal več česa: odvrača ga od kajenja, postopanja / glasba ga odvrača od učenja odteguje 2. delati, da kdo ni deležen česa, zlasti neprijetnega: odvračati nesrečo od koga; sum je odvračal od sebe in ga zvračal na druge / knjiž. odvračati bolezen preprečevati; odvračati napad, udarce odbijati; knjiž. odvračati skrbi odpravljati, odstranjevati 3. delati, povzročati, da kdo prenehava imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: mati ga načrtno odvrača od očeta; po tem dogodku so se začeli odvračati od njega; pren. sreča se v zadnjem času odvrača od nje ● knjiž. ptice odvračajo tam s klopotci odganjajo; knjiž. odvračati oči, pogled od koga ne gledati ga; odvračati pozornost od česa ne biti pozoren na kaj; knjiž., redko nerad ji je odvračal na vprašanja odgovarjal odvráčati se star. obračati se (proč): še zdaj se odvrača od njega, kadar se srečata odvračajóč -a -e: odvračajoče besede, kretnje ♪
  8.      odvrátnež  -a m (ȃ) ekspr. odvraten človek: kakšen odvratnež ♪
  9.      odvrátnost  -i ž (ā) nav. ekspr. lastnost odvratnega človeka: težko je prenašal njegovo odvratnost / prikazoval mu je dekletove odvratnosti napake // odpor, velika nenaklonjenost: nenadoma je začutila silno odvratnost do njega / vojnih časov se spominja z odvratnostjo ♪
  10.      odvréči  -vŕžem dov., odvŕzi odvŕzite in odvrzíte; odvŕgel odvŕgla (ẹ́ ȓ) 1. z metom narediti, da kaj preneha biti pri osebku: odvreči cigaretni ogorek, prazno steklenico, škatlo / odvreči breme s pleč / letala so odvrgla bombe spustila / ekspr. vojaki so odvrgli orožje so se razorožili; niso se hoteli več bojevati; pren. v hipu je odvrgel vso dostojanstvenost // izločiti kot neuporabno: odvreči stare igrače; ko se bo stroj pokvaril, ga bodo odvrgli 2. z metom spraviti kam: helikopter jim je odvrgel opremo v taborišče; letalo je odvrglo partizanom municijo in orožje / padalce so odvrgli na osvobojeno ozemlje 3. redko postati revnejši, siromašnejši za kako stvar; izgubiti: drevesa so že odvrgla listje; ta rastlina odvrže liste, če jo preveč zalivamo / jelen odvrže rogovje jelenu odpade rogovje; rak odvrže oklep se levi ● ekspr. nekaj se jim je zameril, zato so ga odvrgli izločili, izključili iz svoje sredine; ekspr. ljudje še niso odvrgli stare kože se še niso spremenili odvŕžen -a -o: odvrženi predmeti; odvrženo orožje se razdeli borcem ♪
  11.      odvrískati  -am dov., tudi odvriskájte; tudi odvriskála (í) 1. vriskajoč oditi: fantje so odvriskali na nabor 2. z vriskom odgovoriti na vrisk: trikrat jim je zavriskal in trikrat so mu odvriskali ♪
  12.      odvrníti  in odvŕniti -em dov. (ȋ ŕ) navadno v zvezi z od 1. narediti, povzročiti, da kdo ne napravi, kar namerava: od poroke so ga odvrnili starši; komaj so ga odvrnili od nevarnega vzpona / odvrniti koga od sklepa // narediti, povzročiti, da kdo ne dela več česa: odvrniti koga od pijančevanja / glasba ga je odvrnila od učenja 2. narediti, da kdo ni deležen česa, zlasti neprijetnega: odvrniti nesrečo, sum od koga / odvrnil je nevarnost od nje / knjiž. odvrniti bolezen preprečiti; odvrniti napad, udarce odbiti; knjiž. odvrniti skrbi, strah, vpliv odpraviti, odstraniti 3. narediti, povzročiti, da kdo preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: prizadevala si je, da bi ga odvrnila od prijatelja; popolnoma se je odvrnil od nje 4. knjiž. odgovoriti, reči: čakala je, če ji bo kaj odvrnil; na to ji ni nič odvrnil / ne grem, ji odvrne 5. nar. gorenjsko narediti, opraviti: pridna je, veliko odvrne hiši / za hlapca jim odvrne zaleže, odleže ● ekspr. ves večer ni odvrnil oči, pogleda od nje ves večer jo je gledal; knjiž. odvrniti pozdrav odzdraviti; knjiž. rad bi odvrnil njegovo pozornost od tega dosegel, da na to ne bi bil pozoren, tega ne bi opazil; star. kako naj mu odvrnem za vse, kar je naredil zame povrnem; knjiž. rad bi ga odvrnil od misli na ženino smrt naredil, da ne bi več mislil nanjo odvrníti se in odvŕniti se star. obrniti se (proč): jezno se je odvrnil od njega in odšel odvŕnjen -a -o: odvrnjen od njega, je gledal skozi okno; odvrnjena nevarnost ♪
  13.      odvzèm  -éma m (ȅ ẹ́) glagolnik od odvzeti: odvzem krvi; odvzem vzorcev za raziskavo / odvzem vozniškega dovoljenja / odvzem državljanstva ♦ jur. kazen odvzema prostosti kazen, pri kateri mora obsojenec prebivati v kazenskem poboljševalnem zavodu ♪
  14.      odvzémati  -am nedov. (ẹ̑) 1. od večje količine ločevati zlasti določeno količino: odvzemati vzorce mleka za analizo // povzročati, delati, da je česa manj: odvzemal je in dodajal, dokler ni bila mera točna; malo odvzemite, ker ste nam dali preveč 2. navadno z dajalnikom delati, da kdo česa nima več proti svoji volji: odvzemati ujetnikom denar in dragocenosti // povzročati, delati, da ima kdo, kaj česa manj ali nima več: odvzemati snovi določeno sestavino 3. delati, da pride kaj od koga: odvzemati gostom plašče, prtljago // z dajalnikom delati, povzročati, da kdo preneha biti deležen kakega neprijetnega stanja: odvzemati komu bolečine, žalost ● naskrivaj ji je odvzemala težja dela opravljala jih je namesto nje ◊ elektr. odvzemati napetost ♪
  15.      odvzéti  -vzámem dov., odvzêmi odvzemíte; odvzél; nam. odvzét in odvzèt (ẹ́ á) 1. od večje količine ločiti zlasti določeno količino: odvzeli so drobec kamnine za analizo; nekaj kapljic krvi so odvzeli za posebne preiskave; od honorarja je odvzel manjši znesek in ga poslal domov // povzročiti, narediti, da je česa manj: odvzeti od celote; toliko odvzemi, da bo mera točna; odvzeti in dodati 2. navadno z dajalnikom narediti, da kdo česa nima več proti svoji volji: odvzeli so mu vozniško dovoljenje; odvzeli so jim vse olajšave, ugodnosti / odvzeti komu državljanstvo, pravice / odvzeti komu besedo // povzročiti, narediti, da ima kdo, kaj česa manj ali nima več: z novim blokom so jim odvzeli svetlobo / neuspeh mu je odvzel voljo do dela / odvzeti snovi določeno lastnost, sestavino; odvzeti čemu vodo 3. narediti, da pride kaj od koga: odvzela mu je klobuk in palico; odvzeti komu prtljago // z dajalnikom narediti, povzročiti, da kdo preneha biti deležen kakega neprijetnega stanja: odvzeti komu bolečine, gorje, skrb / odvzeti komu odgovornost oprostiti ga odgovornosti ● knjiž. odvzel mu je veliko dela opravil ga je namesto njega; knjiž. za kazen so jim za en dan odvzeli hrano jim je niso dali; knjiž. odvzeti besedam ost obzirno reči, povedati zlasti kaj nasprotujočega; žarg., šport. odvzeti komu rekord prekositi ga; s pilo odvzeti rob odstraniti ga del ◊ jur. odvzeti poslovno sposobnost v sodnem postopku odločiti, da zaradi pravno določenih okoliščin kdo ne sme urejati določenih ali vseh svojih pravnih zadev odvzét -a -o: odvzeto premoženje ♪
  16.      odzdàj  in od zdàj prisl. (ȁ) od tega časa, trenutka: odzdaj bomo mi pazili na to / odzdaj naprej boš delal tukaj ♪
  17.      odzdôlaj  prisl. (ó) pog. spodaj, zdolaj: stebriči so bili odzdolaj šesterokotni; prim. zdolaj ♪
  18.      odzémlje  -a s (ẹ̑) astr. točka eliptičnega tira nebesnega telesa, ki je najbolj oddaljena od Zemlje: Luna je v odzemlju ♪
  19.      odzív  -a m (ȋ) glagolnik od odzvati se: razpis je imel dober odziv; pričakujejo velik odziv volivcev; slab odziv na vabilo / na trkanje ni bilo odziva odgovora / film ni vzbudil pričakovanega odziva; močen čustveni odziv / duševni, živčni odziv ● publ. dogodek je naletel na velik odziv o njem so govorili, razpravljali ◊ biol. pogojni odziv pogojni refleks; fiz. odziv sprememba, ki jo povzročijo zunanje motnje; med. odziv nehoten odgovor organizma na dražljaj; refleks; ptt telefonski, telegrafski odziv ♪
  20.      odzíven 1 -vna -o prid. (ȋ) sposoben (hitro) se odzivati: občutljiv in odziven človek; otroci so zelo odzivna bitja // publ. ki je ob svojem nastanku predmet govorjenja, razpravljanja: živa in odzivna uprizoritev / odziven problem ♪
  21.      odzívnik  -a m (ȋ) ptt, navadno v zvezi avtomatski (telefonski) odzivnik naprava, ki se priključi na telefonski aparat, da avtomatsko odgovori na telefonski klic in sprejme sporočilo za naslovnika: priključiti avtomatski telefonski odzivnik // naprava, ki ob telefonskem klicu avtomatsko posreduje posneto sporočilo: avtomatski telefonski odzivnik pove, koliko je ura ♪
  22.      odznótraj  prisl. (ọ́) pog. notri, znotraj: odznotraj je tema; prim. znotraj ♪
  23.      odzračeváti  -újem nedov. (á ȗ) teh. izpuščati zrak iz česa: odzračevati parovod ♪
  24.      odzváti se  -zôvem se dov., odzvál se (á ó) 1. udeležiti se česa na poziv, povabilo, prošnjo: njihovim prireditvam se je vedno rad odzval / vabilu na večerjo se ni odzvala; odzvati se pozivu, na poziv sodišča / ponudbi se je odzval jo je sprejel 2. oglasiti se, odgovoriti: klicali so ga, pa se ni odzval / na trkanje se ni nihče odzval / odzvati se na telefonski klic // knjiž. spregovoriti, reči: odzvala se je z zvonkim glasom / ne grem z vami, se je odzval nenadoma 3. narediti kaj, pokazati določen odnos, ki se glede na določeno dejanje, odnos, stanje pričakuje: dobrikanju deklet se je vedno odzval; čustveno se odzvati / poštenjak se bo na tako dejanje gotovo odzval; kot slikar se je odzval na dogodek tako, da ga je upodobil / na dražljaj se je organizem hitro odzval ● zastar. odzvati se nasvetu upoštevati ga; knjiž. odzvati se ukazu izpolniti ga; zastar. odzvala se je, da ne bo prišla sporočila, odgovorila ♪
  25.      odžebráti  -ám dov. (á ȃ) 1. nar. koroško odmoliti: odžebral je večerno molitev in zaspal 2. ekspr. hitro in enolično odmoliti: odžebrali so in začeli jesti / odžebrati očenaš ♪

   23.244 23.269 23.294 23.319 23.344 23.369 23.394 23.419 23.444 23.469  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA