Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (2.294-2.318)



  1.      izpodbíten  -tna -o prid. () ki se da izpodbiti: izpodbitni dokazi / izdelki so izpodbitne vrednosti
  2.      izpodleteti  ipd. gl. spodleteti ipd.
  3.      izpolnítelj  tudi spolnítelj -a [n] m () kdor kaj izpolni: izpolnitelj dolžnosti, obveznosti / stroj je samo izpolnitelj človekove volje
  4.      izpolnítev  tudi spolnítev -tve [n] ž () glagolnik od izpolniti: doživel je izpolnitev življenjskih idealov; izpolnitev vseh želj / izpolnitev dolžnosti, obveznosti, pogodbe, predpisov / izpolnitev načrta / izpolnitev formularja, vprašalne pole
  5.      izpopolnítev  tudi spopolnítev -tve [n] ž () glagolnik od izpopolniti: izpopolnitev delovnega postopka / skrbeti za strokovno izpopolnitev delavcev; izpopolnitev znanja / prizadeval si je za izpopolnitev samega sebe / razpis delovnega mesta velja do izpopolnitve zasedbe // kar je izpopolnjeno: uvesti tehnične izpopolnitve
  6.      izposodítev  tudi sposodítev -tve ž () glagolnik od izposoditi: izposoditev denarja // kar je izposojeno: raziskovati izposoditve v jeziku
  7.      izpostavítev  -tve ž () glagolnik od izpostaviti: izpostavitev javni kritiki / izpostavitev majhnih otrok / zaradi tatvine so ga kaznovali z izpostavitvijo na sramotnem odru
  8.      izpraznítev  tudi spraznítev -tve ž () glagolnik od izprazniti: izpraznitev poštnega nabiralnika, skladišča / izpraznitev zasedenega ozemlja / izpraznitev stanovanja / izpraznitev službenega mesta
  9.      izpreleteti  ipd. gl. spreleteti ipd.
  10.      izpuhti  -ím tudi spuhti -ím dov. (ẹ́ í) nav. ekspr. izhlapeti, izpareti: tekočina je izpuhtela; vino je izpuhtelo iz posode // izginiti, miniti: napetost je kmalu izpuhtela; sanje so nenadoma izpuhtele (v nič); počasi ji je izpuhtela žalost iz srca / sneg je že drugi dan izpuhtel skopnelekspr. počakaj, naj mu pijača izpuhti naj se strezni; ekspr. to mi je že zdavnaj izpuhtelo iz glave, spomina sem že pozabil; redko kam je fant že spet izpuhtel izginil
  11.      izpuhvanje  -a s (ẹ́) glagolnik od izpuhtevati: izpuhtevanje vlage, vode / od izpuhtevanja potnih teles segret zrak
  12.      izpuhvati  -am nedov. (ẹ́) 1. nav. ekspr. izhlapevati, izparevati: vino v posodi izpuhteva; pod sončnimi žarki izpuhteva vlaga // izginjati, minevati: malodušje izpuhteva 2. knjiž. oddajati, širiti: motor izpuhteva vročino; nekatere živali izpuhtevajo močen vonj / tovarna izpuhteva smrad (v okolico)
  13.      izpulítev  -tve ž () glagolnik od izpuliti: izpulitev zoba
  14.      izpústen  -tna -o prid. () nanašajoč se na izpust: izpustno potrdilo / izpustna cev, pipa / izpustna vratca ♦ teh. izpustni ventil
  15.      izpustítev  -tve ž () glagolnik od izpustiti: izpustitev obsojenca; izpustitev iz zapora; izpustitev na prostost / izpustitev črke
  16.      izrástek  -tka m () 1. kar zraste, požene na čem: porezati nepotrebne izrastke na deblu; dlakast, kožnat, nitast, roževinast izrastek; kljunu podoben izrastek; pren. Karavanke segajo s svojimi izrastki še daleč v ravnino ♦ biol. izrastki živčnih celic // kar bolezensko, nenormalno zraste na čem: odstraniti izrastke na koži, rastlini 2. ekspr. (škodljiva) posledica: sedanje stanje je izrastek gospodarske, socialne in duhovne zaostalosti
  17.      izravnoženost  -i ž (ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost izravnoteženega: duševna izravnoteženost
  18.      izravnožiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. spraviti iz ravnotežja: nepričakovani dogodek ga je izravnotežil; razmerje med starši in otrokom se je izravnotežilo izravnožen -a -o: izravnotežena duševnost
  19.      izrazítelj  -a m () knjiž., redko izpovedovalec: kritik izhaja s stališča, da je pesnik izrazitelj svetovnega gorja
  20.      izrazítev  -tve ž () glagolnik od izraziti: izrazitev misli, stališč / izrazitev bistva umetnosti
  21.      izročítelj  -a m () kdor kaj izroči: izročitelj pošiljke
  22.      izročítev  -tve ž () glagolnik od izročiti: izročitev pošiljke naslovljencu / izročitev posestva / izročitev obdolženca drugi državi / izročitev diplome, odlikovanja / izročitev v hrambo
  23.      izrodítev  -tve ž () glagolnik od izroditi: izroditev divjadi, krompirja; izroditev tkiva / upirati se birokratski izroditvi revolucije; izroditev osebnosti
  24.      izselítev  -tve ž () glagolnik od izseliti: izselitev so hitro opravili; množična izselitev; izselitev strank iz stanovanj; izselitev iz domovine; izselitev v tujino / prisilna izselitev
  25.      izsledítev  -tve ž () glagolnik od izslediti: izsleditev atentatorja, morilca

   2.169 2.194 2.219 2.244 2.269 2.294 2.319 2.344 2.369 2.394  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA