Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
TE (2.276-2.300)
- izločítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izločiti: izločitev lesenih vagonov iz prometa / izločitev ljubezenskih pesmi bi zbirko osiromašila / izločitev igralca ♪
- izlužítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izlužiti: izlužitev barvila / izlužitev soda ♪
- izmirítev tudi zmirítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izmiriti: izmiritev s sosedi / izmiritev čustev in razuma ♪
- izmodrítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izmodriti: drago je plačal svojo izmodritev ♪
- iznajdítelj -a m (ȋ) kdor kaj iznajde: to je delo genialnega iznajditelja; iznajditelj parnega stroja ♪
- iznajdíteljica -e ž (ȋ) ženska oblika od iznajditelj: iznajditeljica nove priprave ♪
- iznajdíteljski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na iznajditelje: iznajditeljski dar, duh; iznajditeljska dejavnost / kršenje iznajditeljskih pravic ♪
- iznajdíteljstvo -a s (ȋ) dejavnost iznajditeljev: uspehi na področju iznajditeljstva ♪
- izobčítev -tve ž (ȋ) rel. izključitev iz cerkve; izobčenje: izobčitev iz verske skupnosti ♪
- izogeotêrma -e ž (ȇ) geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje z enako temperaturo v zemeljski notranjosti ♪
- izolatêr -ja m (ȇ) delavec, ki opravlja izolacijska dela: izolater za toplotno izolacijo ♪
- izostrítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izostriti: izostritev konice / izostritev estetskega čuta / izostritev kriterijev za presojo sodobne glasbe ♪
- izotêrma -e ž (ȇ) 1. meteor. črta na zemljevidu, ki veže točke z enako temperaturo: izoterme in izobare 2. fiz. črta, ki kaže odnos med prostornino in tlakom pri ne spreminjajoči se temperaturi ♪
- izotêrmen -mna -o prid. (ȇ) fiz. ki poteka pri ne spreminjajoči se temperaturi: izotermna kompresija; izotermna sprememba ♪
- izotêrmičen -čna -o prid. (é) fiz. izotermen: izotermična kompresija ♪
- izotermíja -e ž (ȋ) meteor. pojav, da se temperatura ozračja z višino ne spreminja ♪
- izpahnítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izpahniti: izpahnitev noge ♪
- izpíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na izpit: izpitna snov; izpitno vprašanje / izpitni pogoji, predpisi / izpitna komisija ♦ šol. izpitni rok rok za opravljanje izpitov; jesenski, junijski, redni (izpitni) rok ♪
- izpodbíten -tna -o prid. (ȋ) ki se da izpodbiti: izpodbitni dokazi / izdelki so izpodbitne vrednosti ♪
- izpodleteti ipd. gl. spodleteti ipd. ♪
- izpolnítelj tudi spolnítelj -a [u̯n] m (ȋ) kdor kaj izpolni: izpolnitelj dolžnosti, obveznosti / stroj je samo izpolnitelj človekove volje ♪
- izpolnítev tudi spolnítev -tve [u̯n] ž (ȋ) glagolnik od izpolniti: doživel je izpolnitev življenjskih idealov; izpolnitev vseh želj / izpolnitev dolžnosti, obveznosti, pogodbe, predpisov / izpolnitev načrta / izpolnitev formularja, vprašalne pole ♪
- izpopolnítev tudi spopolnítev -tve [u̯n] ž (ȋ) glagolnik od izpopolniti: izpopolnitev delovnega postopka / skrbeti za strokovno izpopolnitev delavcev; izpopolnitev znanja / prizadeval si je za izpopolnitev samega sebe / razpis delovnega mesta velja do izpopolnitve zasedbe // kar je izpopolnjeno: uvesti tehnične izpopolnitve ♪
- izposodítev tudi sposodítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izposoditi: izposoditev denarja // kar je izposojeno: raziskovati izposoditve v jeziku ♪
- izpostavítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izpostaviti: izpostavitev javni kritiki / izpostavitev majhnih otrok / zaradi tatvine so ga kaznovali z izpostavitvijo na sramotnem odru ♪
2.151 2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376