Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
TE (2.269-2.293) 
- izkorístek -tka m (ȋ) teh. količina, navadno izražena v odstotkih, ki pove, kolikšen del snovi, energije, dela je koristno porabljen: izkoristek se je povečal za deset odstotkov; doseči dober izkoristek; izkoristek goriva, rude; izkoristek toplote pri kuhanju s plinom je višji kot pri električnem štedilniku / toplotni izkoristek / efektivni izkoristek delovnega časa efektivna izkoriščenost ◊ agr. klavni izkoristek vse, kar se pridobi z zakolom živali; elektr. svetlobni izkoristek razmerje med oddanim svetlobnim tokom in prejeto električno močjo; izkoristek elektromotorja razmerje med mehansko močjo,
ki jo elektromotor oddaja, in električno močjo, ki se elektromotorju dovaja; fiz. mehanski izkoristek razmerje med močjo, ki jo stroj oddaja, in močjo, ki se stroju dovaja ♪
- izkrčítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izkrčiti: izkrčitev gozda ♪
- izkrvavítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izkrvaveti ali izkrvaviti: ranjenec je umrl zaradi izkrvavitve / dobra izkrvavitev živali ob zakolu ♪
- izléten 1 -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na izlet: pripraviti izletni program / izletni turizem; izletna pisarna; izletna točka izletniška točka ♪
- izléten 2 -tna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na izletavanje: izletne možnosti za čebele / izletna odprtina odprtina, skozi katero ptice, žuželke izletavajo ♪
- izletéti 1 -ím dov., izlêtel (ẹ́ í) 1. leteč oditi, zapustiti kaj: že prvi sončni dan so čebele izletele / izleteti iz gnezda 2. postati goden, sposoben za letanje: siničke bodo čez nekaj dni izletele; pren., ekspr. otroci so mu že izleteli ◊ šport. disk, kopje izleti iz rok se začne gibati po zraku, ko je zamah z roko končan; prim. zleteti ♪
- izletéti 2 -ím dov., izlêtel (ẹ́ í) zastar. iti na izlet: družba je izletela v škofjeloške hribe ♪
- izločítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izločiti: izločitev lesenih vagonov iz prometa / izločitev ljubezenskih pesmi bi zbirko osiromašila / izločitev igralca ♪
- izlužítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izlužiti: izlužitev barvila / izlužitev soda ♪
- izmirítev tudi zmirítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izmiriti: izmiritev s sosedi / izmiritev čustev in razuma ♪
- izmodrítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izmodriti: drago je plačal svojo izmodritev ♪
- iznajdítelj -a m (ȋ) kdor kaj iznajde: to je delo genialnega iznajditelja; iznajditelj parnega stroja ♪
- iznajdíteljica -e ž (ȋ) ženska oblika od iznajditelj: iznajditeljica nove priprave ♪
- iznajdíteljski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na iznajditelje: iznajditeljski dar, duh; iznajditeljska dejavnost / kršenje iznajditeljskih pravic ♪
- iznajdíteljstvo -a s (ȋ) dejavnost iznajditeljev: uspehi na področju iznajditeljstva ♪
- izobčítev -tve ž (ȋ) rel. izključitev iz cerkve; izobčenje: izobčitev iz verske skupnosti ♪
- izogeotêrma -e ž (ȇ) geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje z enako temperaturo v zemeljski notranjosti ♪
- izolatêr -ja m (ȇ) delavec, ki opravlja izolacijska dela: izolater za toplotno izolacijo ♪
- izostrítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izostriti: izostritev konice / izostritev estetskega čuta / izostritev kriterijev za presojo sodobne glasbe ♪
- izotêrma -e ž (ȇ) 1. meteor. črta na zemljevidu, ki veže točke z enako temperaturo: izoterme in izobare 2. fiz. črta, ki kaže odnos med prostornino in tlakom pri ne spreminjajoči se temperaturi ♪
- izotêrmen -mna -o prid. (ȇ) fiz. ki poteka pri ne spreminjajoči se temperaturi: izotermna kompresija; izotermna sprememba ♪
- izotêrmičen -čna -o prid. (é) fiz. izotermen: izotermična kompresija ♪
- izotermíja -e ž (ȋ) meteor. pojav, da se temperatura ozračja z višino ne spreminja ♪
- izpahnítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izpahniti: izpahnitev noge ♪
- izpíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na izpit: izpitna snov; izpitno vprašanje / izpitni pogoji, predpisi / izpitna komisija ♦ šol. izpitni rok rok za opravljanje izpitov; jesenski, junijski, redni (izpitni) rok ♪
2.144 2.169 2.194 2.219 2.244 2.269 2.294 2.319 2.344 2.369 
