Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
TE (2.244-2.268) 
- istovŕsten -tna -o prid. (ȓ) ki je iste vrste: istovrstni predmeti; istovrstne dejavnosti; istovrstne sestavine / istovrstni gozdovi ♪
- iterácija -e ž (á) 1. lit. večkratna pojavitev iste besede ali besedne skupine; ponovitev, ponavljanje: uporabljati iteracije 2. mat. računanje, pri katerem se ponavlja vstavljanje približnega rezultata, da se s tem približuje pravemu rezultatu: rešiti nalogo z iteracijo ♪
- íterativen in iteratíven -vna -o prid. (ȋ; ȋ) lingv. ki izraža ponavljajoče se dejanje; ponavljalen: iterativni glagoli ♪
- itêrbij -a m (é) kem. redka kovina sive barve, element Yb ♪
- izdajátelj -a m (ȃ) 1. kdor se ukvarja z izdajanjem knjig: narediti pogodbo z izdajateljem / izdajatelj Cankarjevih spisov 2. fin. kdor daje v obtok, v promet denar, vrednostne papirje ali vrednotnice: izdajatelj menice ♪
- izdajáteljica -e ž (ȃ) ustanova, ki se ukvarja z izdajanjem knjig: izdajateljica revije ♪
- izdajáteljski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izdajatelje ali izdajanje: izdajateljski načrt / izdajateljska dejavnost ♦ fin. izdajateljska banka banka, pooblaščena za izdajanje denarja; emisijska banka ♪
- izdajáteljstvo -a s (ȃ) zastar. založba: uvodna beseda izdajateljstva ♪
- izdátek -tka m (ȃ) nav. mn. vsota denarja, ki se izda, porabi: ne more kriti vseh izdatkov; povrnili so mu samo dejanske izdatke; povprečni mesečni izdatki za hrano; prejemki in izdatki / zmanjšati izdatke za reprezentanco ♦ ekon. izdatki stroški v zvezi s prodanim blagom, opravljenimi storitvami, ki že vplivajo na finančni izid delovne organizacije; proračunski izdatki; tekoči izdatki; fin. funkcionalni izdatki za opravljanje nalog, zaradi katerih je ustanova ustanovljena ♪
- izdáten -tna -o prid., izdátnejši (á ā) 1. ki nasiti za dalj časa: žganci so izdatna jed; krmiti z najizdatnejšo hrano 2. ekspr. velik, močen: izdatna podpora, pomoč / potreben bi bil izdaten dež / publ. nastopajoče so nagradili z izdatnim aplavzom izdátno prisl.: izdatno jesti ♪
- izdehtéti -ím [dǝh tudi deh] dov., izdehtì tudi izdêhti (ẹ́ í) knjiž. izdišati se: cvet je izdehtel ♪
- izdelovátelj -a m (ȃ) star. izdelovalec: izdelovatelj sodavice ♪
- izdražítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izdražiti: izdražitev hiše, posestva ♪
- izdrhtéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž., redko izzveneti: tiho je izdrhtel zadnji akord / izdrhtel je njegov zadnji pozdrav ♪
- izenačítev tudi zenačítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izenačiti: izenačitev kulturnih razmer / pesnikova želja po izenačitvi z naravo / izbojevati izenačitev ljudi pred zakonom ♪
- izginítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izginiti: fantovo izginitev so si ljudje različno razlagali; nenadna, skrivnostna izginitev / izginitev vzrokov za spor / izginitev zavarovanih stvari ♪
- izgladítev tudi zgladítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izgladiti: izgladitev površine / izgladitev nesporazuma, spora ♪
- izgotovítev tudi zgotovítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izgotoviti: izgotovitev obleke ♪
- izgradítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izgraditi: izgraditev naselja, prometnih zvez / izgraditev socializma / izgraditev nove države / izgraditev porušene domovine ♪
- izhlapítev tudi shlapítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izhlapeti ali izhlapiti: izhlapitev tekočine ♪
- izihtéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. ihte reči, povedati: otrok je izihtel svoje opravičilo izihtéti se prenehati ihteti: ko se je izihtela, je spregovorila ♪
- izjavítelj -a m (ȋ) jur. kdor kaj izjavi ♪
- izklicátelj -a m (ȃ) izklicevalec: izklicatelj na dražbi / izklicatelj je razglašal s hripavim glasom ♪
- izključítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izključiti: vključitev in izključitev toka / predlagati izključitev; glasovati za izključitev iz organizacije; izključitev učenca iz šole, z zavoda / izključitev javnosti s sodne obravnave ♦ šol. ukor pred izključitvijo zadnja kazen pred izključitvijo učenca ♪
- izklopítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izklopiti: izklopitev električnega voda / izklopitev misli ♪
2.119 2.144 2.169 2.194 2.219 2.244 2.269 2.294 2.319 2.344