Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (2.226-2.250)



  1.      intervjú  -ja m () 1. javnosti namenjen pogovor, v katerem kdo odgovarja na pripravljena vprašanja: prositi za kratek intervju; izjaviti kaj v intervjuju; športni, televizijski intervju; intervju za radio / igralec je dal intervju; imeti intervju z dopisnikom časopisa / napisati, sestaviti intervju za časopis ♦ ped. pedagoški intervju načrtno zasnovan, usmerjen intervju z določenim namenom 2. knjiž. zbiranje podatkov z ustnimi vprašanji in odgovori: sestaviti statistiko z intervjujem / metoda intervjuja
  2.      intervjúvanec  -nca m () kdor je intervjuvan, izpraševanec: novinar in intervjuvanec / pri analizi je upoštevana tudi starost intervjuvancev
  3.      intervjúvar  -ja m () žarg. kdor intervjuva, izpraševalec
  4.      intervjúvati  -am nedov. in dov. () 1. zastavljati vprašanja pri intervjuju: časnikarji so o tem vprašanju že večkrat intervjuvali poslance; prosil je, da bi ga smel intervjuvati 2. knjiž. zbirati podatke z ustnimi vprašanji in odgovori: v zvezi z razpisom so intervjuvali več kandidatov; intervjuvati učence zaradi usmerjanja v poklice intervjúvan -a -o: bil je že večkrat intervjuvan
  5.      intestáten  -tna -o prid. () jur. ki deduje po zakonu, če umrli ni napravil oporoke, zakonit: intestatni dedič / intestatno dedovanje
  6.      ìntoleránten  -tna -o prid. (-) 1. ki mu manjka strpnosti, razumevanja, nestrpen: intoleranten človek / politično intolerantno stališče 2. med. katerega organizem slabo ali sploh ne prenaša določene snovi, neodporen: intoleranten proti zdravilom, za zdravila
  7.      ìntransigénten  -tna -o prid. (-ẹ̑) knjiž. ki ne spremeni svoje odločitve v določenem vprašanju, pojavu, nepopustljiv: biti intransigenten v svojih načelih / intransigentno stališče
  8.      introvêrten  -tna -o prid. () psih. introvertiran: introvertna osebnost
  9.      ìnvariánten  -tna -o prid. (-) nanašajoč se na invarianto: invariantna količina, lastnost / bistvo mišljenja ni invariantna struktura
  10.      invêrten  -tna -o prid. () kem., v zvezi invertni sladkor zmes enake količine grozdnega in sadnega sladkorja, nastala pri inverziji
  11.      ìrelevánten  -tna -o prid. (-) knjiž. nepomemben, postranski, nebistven: irelevantna informacija; to je čisto irelevantna stvar; oblika je pri tem popolnoma irelevantna
  12.      iskátelj  -a m () knjiž. 1. kdor (kaj) išče; iskalec: Tomo Zupan je bil neutruden iskatelj prešernian / iskatelj lepote, resnice / nemiren iskatelj pustolovščin 2. kdor si prizadeva za nove, izvirne oblike in sredstva umetniškega izražanja: iskatelji novih poti v instrumentalni glasbi; književniki iskatelji
  13.      iskáteljski  -a -o prid. () nanašajoč se na iskatelje: vse njegovo iskateljsko prizadevanje po arhivih je bilo brez uspeha / novela razkriva pisateljevega iskateljskega duha; iskateljska poezija
  14.      iskáteljstvo  -a s () knjiž. prizadevanje, težnja iskalcev: pisateljevo mrzlično iskateljstvo / iskateljstvo v literaturi
  15.      isje  isj ž mn. (ẹ̄ ẹ̑) nar. odprtina pred kuriščem kmečke peči: iz peči je potegnila lonec v isteje / obesiti meso nad isteje / postaviti večerjo med isteje obok, stene te odprtine
  16.      istem  gl. istmus
  17.      istovéten  -tna -o prid. (ẹ̄) publ. identičen, enak: pojava v obeh državah sta istovetna / obtoženec je istoveten s storilcem; prevod ni popolnoma istoveten z izvirnikom
  18.      istovétenje  -a s (ẹ̄) glagolnik od istovetiti: Trubarjevo istovetenje s Slovenci in slovenskim jezikom / istovetenje zločina in bolezni
  19.      istovŕsten  -tna -o prid. () ki je iste vrste: istovrstni predmeti; istovrstne dejavnosti; istovrstne sestavine / istovrstni gozdovi
  20.      iterácija  -e ž (á) 1. lit. večkratna pojavitev iste besede ali besedne skupine; ponovitev, ponavljanje: uporabljati iteracije 2. mat. računanje, pri katerem se ponavlja vstavljanje približnega rezultata, da se s tem približuje pravemu rezultatu: rešiti nalogo z iteracijo
  21.      íterativen  in iteratíven -vna -o prid. (; ) lingv. ki izraža ponavljajoče se dejanje; ponavljalen: iterativni glagoli
  22.      irbij  -a m (é) kem. redka kovina sive barve, element Yb
  23.      izdajátelj  -a m () 1. kdor se ukvarja z izdajanjem knjig: narediti pogodbo z izdajateljem / izdajatelj Cankarjevih spisov 2. fin. kdor daje v obtok, v promet denar, vrednostne papirje ali vrednotnice: izdajatelj menice
  24.      izdajáteljica  -e ž () ustanova, ki se ukvarja z izdajanjem knjig: izdajateljica revije
  25.      izdajáteljski  -a -o prid. () nanašajoč se na izdajatelje ali izdajanje: izdajateljski načrt / izdajateljska dejavnost ♦ fin. izdajateljska banka banka, pooblaščena za izdajanje denarja; emisijska banka

   2.101 2.126 2.151 2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA