Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
TE (21.744-21.768) 
- nèrazsódnost -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost nerazsodnega človeka: zaradi svoje nerazsodnosti jim je delal velike težave / v navalu nerazsodnosti ga je udaril ∙ ekspr. razburil se je do nerazsodnosti zelo ♪
- nèrazúmen -mna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) 1. ki nima razuma, pameti: razumna in nerazumna bitja // ki mu manjka razuma, pameti: ne bi si mislil, da so tako okorni in nerazumni / gledal ga je z velikimi, nerazumnimi očmi 2. nerazsoden, nespameten: mlad, še nerazumen mladenič / nerazumno dejanje, ravnanje / evfem. kdo bo poslušal to nerazumno govorjenje neumno 3. star. ki se mu ne da ugotoviti pomen; nerazumljiv: mrmra nerazumne besede / nagovoril ga je v njemu nerazumnem jeziku nèrazúmno prisl.: nerazumno gledati; ne ravnaj tako nerazumno ♪
- nèrazumevajóč tudi nèrazumevajòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) ki mu manjka razumevanja za kaj: od tega sebičnega in nerazumevajočega človeka niso mogli pričakovati pomoči; do nje je bil hladen in nerazumevajoč / nerazumevajoče mnenje / opazil je njen osupli, nerazumevajoči pogled ki izraža začudenje, presenečenje ♪
- nèrazumévanje -a s (ȅ-ẹ́) 1. kar je nasprotno, drugačno od razumevanja: nerazumevanje glasbe; nerazumevanje učne snovi / nerazumevanje jezika ga je na potovanju oviralo neznanje / doživljati nerazumevanje kolegov; kazati, pokazati nerazumevanje za kaj; nerazumevanje časa, mladine 2. publ. neodobravanje, nasprotovanje: predsednikova iniciativa je naletela na nerazumevanje / evfem. med vojno so ljudje umirali kot žrtve nerazumevanja med ljudmi sovraštva ♪
- nèrazumljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da razumeti, dojeti: nerazumljiv pojav; razlaga je bila učencem nerazumljiva // ki se mu ne da ugotoviti pomen: nerazumljivi znaki; prevod je na nekaterih mestih nerazumljiv; blebetal je nerazumljive besede / nerazumljivo govorjenje nerazločno / tujec ga je nagovoril v njemu nerazumljivem jeziku 2. ekspr. ki se ne da odobravati: njegova izjava je res nerazumljiva 3. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: delal je z nerazumljivo vnemo nèrazumljívo prisl.: govoriti, ravnati nerazumljivo / v povedni rabi nerazumljivo je, da se je tako odločil; sam.: zamrmral je nekaj nerazumljivega ♪
- nèrazumljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nerazumljivega: nerazumljivost učiteljeve razlage; razumljivost in nerazumljivost / nerazumljivost njegovega govorjenja je pri predavanju zelo motila nerazločnost ♪
- nèrazvídnost -i ž (ȅ-í) knjiž. nerazumljivost, nerazložljivost: nerazvidnost pojavov, trditev ♪
- nèrazvít -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni razvit: zavoj je ostal nedotaknjen in nerazvit / publ. pomoč nerazvitim deželam; gospodarsko, industrijsko, kulturno nerazvite države / nerazvit poganjek / otrok je - in še duševno nerazvit ♦ ekon. nerazvito področje področje z nizkim narodnim dohodkom; fot. nerazviti film; med. nerazvit ki je v razvoju ostal na stopnji otroške dobe; sam.: prepad med razvitimi in nerazvitimi ♪
- nèrazvítost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nerazvitega: to so posledice gospodarske nerazvitosti teh držav / rešiti se iz nerazvitosti; stopnja nerazvitosti / duševna, telesna nerazvitost ♦ med. stanje človeka, ki je v razvoju ostal na stopnji otroške dobe ♪
- nèrazvozljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da razvozlati: nerazvozljiv vozel / nerazvozljiv klobčič // ekspr. nerešljiv, nerazrešljiv: težke, nerazvozljive uganke; nerazvozljivo vprašanje / nerazvozljive skrivnosti nerazložljive ♪
- nêrc -a m (ȇ) 1. zool. kuni podobna, ob vodah živeča žival, ki daje dragoceno krzno; norka: gosta dlaka nercev 2. pog. krzno te živali: ovratnik iz nerca ♪
- nèrédek -dka -o prid. (ȅ-ẹ́) nav. ekspr. pogost, pogosten: to je pri nas neredek pojav / neredke trgovine ob glavni ulici so delale vtis velikega mesta številne nèrédko prisl.: neredko se je vrnila šele zvečer ♪
- nèreguláren -rna -o prid. (ȅ-ȃ) knjiž. nepravilen, nenavaden: neregularen potek, razvoj / neregularno utripanje neenakomerno / neregularno trgovanje nezakonito ♪
- nèrentabílnost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nerentabilnega: odpravljati nerentabilnost proizvodnje / nerentabilnost hribovskih kmetij / nerentabilnost tega poklica ♪
- nerésec -sca m (ẹ̄) knjiž. divji merjasec: loviti neresca; tepla sta se kot dva razdražena neresca ♪
- nèrésen -sna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni resen: neresen človek / neresna zahteva nèrésno prisl.: neresno gledati na problem; službo jemlje precej neresno ♪
- nerésnež -a m (ẹ̑) ekspr. neresen človek: težko je delati s takimi neresneži ♪
- nèresníčen -čna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni resničen: neresnična izjava, trditev / neresnični podatki; neresnično opisovanje razmer / resnični in neresnični predmeti nestvarni ♪
- nèresníčnost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neresničnega: neresničnost izjave / neresničnost podatkov / evfem. težko je poslušal sinove neresničnosti laži ♪
- nèrešljív -a -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) ki se ne da rešiti: nerešljiva naloga, uganka / čakali so jih nerešljivi problemi; vprašanje je bilo videti nerešljivo / ekspr. znašli so se v nerešljivem položaju težkem, težavnem nèrešljívo prisl.: nerešljivo težka naloga ♪
- nèrézan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni rezan, ni razrezan: nerezan les; nerezane kamnite plošče ♪
- nêrga in nérga -e ž (ȇ; ẹ̑) slabš. kdor (rad) nerga: pustite doma vse nerge in večne nezadovoljneže; on je prava nerga ♪
- nergánje -a s (ȃ) glagolnik od nergati: težko je poslušal njeno nerganje in sitnarjenje; zoprno nerganje ♪
- nergáštvo -a s (ȃ) nav. slabš. nergaško govorjenje, ravnanje: z nergaštvom ne boste spremenili položaja ♪
- nergáti -ám nedov. (á ȃ) nav. slabš. z nenaklonjenim, jeznim govorjenjem izražati nezadovoljstvo, nesoglasje: zmeraj samo nerga; nergati čez predstojnike / ni več nergal, češ da gre vse narobe tožil, tarnal / v tovarni spet nergajo zoper tebe se jezijo nate nergáje: nergaje govoriti nergajóč -a -e: sliši se nergajoč glas ♪
21.619 21.644 21.669 21.694 21.719 21.744 21.769 21.794 21.819 21.844 
