Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
TE (21.494-21.518)
- nèobhóden -dna -o prid. (ȅ ọ̄) knjiž. neizogiben, nujen: disciplina je neobhoden pogoj za uspešno delo; ta knjiga je neobhoden priročnik za študente / ekspr. predavanju je sledil neobhoden pogovor nèobhódno prisl.: neobhodno potrebni predmeti ♪
- nèobjávljen -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni objavljen: neobjavljene pesmi; teksti iz še neobjavljenega gradiva ♪
- nèobjektíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni objektiven: neobjektivna ocena, sodba; neobjektivno gledanje na znanost / kritik je bil do pisatelja precej neobjektiven ♪
- nèoblíčen -čna -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-ȋ) knjiž. ki nima določene oblike: neoblični kosi kovine so bili razmetani po vsej delavnici / pred seboj je slutil neoblično prihodnost nejasno ♦ jur. neoblični pravni posel posel, za katerega oblika ni pravno predpisana ♪
- nèoblikován -a -o prid. (ȅ-á) ki ni oblikovan: v ateljeju so ležali še neoblikovani kosi marmorja; neoblikovana gmota / neoblikovana razredna zavest / dajal je nizke, neoblikovane glasove / ekspr. suho, neoblikovano telo ♪
- nèobljúden -a -o prid. (ȅ-ȗ) knjiž. nenaseljen, neposeljen: pusti, neobljudeni kraji / nihče se ni hotel naseliti v tisti neobljudeni hiši ♪
- nèobrásel -sla -o tudi nèobrástel -tla -o [ǝu̯] prid. (ȅ-ā ȅ-á) ki ni obrasel: pogozdovati neobrasle površine / gosta, neobrasla brada ♪
- nèobremenjèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni obremenjen: neobremenjen opornik / nav. ekspr.: človek, neobremenjen s predsodki; ima neobremenjeno preteklost ♦ jur. neobremenjeno zemljišče ♪
- nèobremenjênost -i ž (ȅ-é) lastnost, značilnost neobremenjenega: neobremenjenost okrasnih stebrov / duševna neobremenjenost ♪
- nèobrnljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da obrniti: neobrnljiv proces, razvoj ♦ fiz. neobrnljiva sprememba sprememba, katere časovni potek se ne da obrniti brez opravljanja dodatnega dela ♪
- nèobŕzdanost -i ž (ȅ-r̄) knjiž. lastnost neobrzdanega človeka: težko je prenašal bratovo neobrzdanost / neobrzdanost čustev / ekspr. neobrzdanost otrok ♪
- nèobveščèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni obveščen: ljudje so ostali o tem dogodku neobveščeni / neobveščena javnost ♪
- nèobvézen -zna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni obvezen: ogled razstave je neobvezen; udeležba pri teh predavanjih je neobvezna / neobvezni učni predmet učni predmet, prepuščen osebni izbiri / z urednikom časopisa se je domenil za neobvezno objavo članka / publ. v neobveznem pogovoru nam je povedal precej zanimivega in koristnega sproščenem, prijateljskem ♦ jur. neobvezni pripor pripor, katerega odreditev je prepuščena preiskovalčevi presoji; neobvezna obramba obramba, za katero se lahko odloči obdolženec sam nèobvézno prisl.: neobvezno izjaviti kaj ♪
- nèobvládan -a -o prid. (ȅ-ā) ki se ne obvladuje, ne zadržuje: neobvladan človek / neobvladani gibi / neobvladana jeza nèobvládano prisl.: neobvladano je zakričala na mater ♪
- nèocénjen -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni ocenjen: neocenjeno premoženje / neocenjeno prevajalsko delo ♦ šol. učenec je (ostal) neocenjen iz matematike ♪
- néodarvinízem -zma m (ẹ̑-ȋ) teorija, po kateri so mutacije in naravni izbor tvorci novih vrst: darvinizem in neodarvinizem ♪
- nèodgonetljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) star. nerazrešljiv, nedoumljiv: smisel njegovih besed je bil neodgonetljiv; neodgonetljive stvari // skrivnosten, nenavaden: srečala sta se v neodgonetljivih okoliščinah; neodgonetljive sile ♪
- nèodgovórnost -i ž (ȅ-ọ́) ekspr. lastnost, značilnost neodgovornega: prizadela jih je neodgovornost njegovega dejanja / to se je zgodilo zaradi neodgovornosti vodstva / v tem se kaže neodgovornost do družbe ♪
- neodím -a m (ȋ) kem. težka kovina rumenkaste barve, element Nd ♪
- nèodkrít -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni odkrit: neodkrite dežele / krivec je ostal neodkrit; pomen njegove zbirke je še neodkrit; neodkrita prevara / je zelo neodkrit človek / neodkrite besede nèodkríto prisl.: neodkrito govoriti, ravnati ♪
- nèodkrítost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neodkritega človeka: zaradi svoje neodkritosti ni bil priljubljen / bolela ga je neodkritost njegovih besed ♪
- nèodlóčen -a -o prid. (ȅ-ọ́) 1. ki se (še) ni odločil: glede nadaljnjega študija je še neodločen; bila je še neodločena, kam naj gre 2. ki (še) ni odločen: tekma je še neodločena / knjiž. vprašanje je še neodločeno nerešeno ♦ šport. neodločeni izid, rezultat izid, rezultat, pri katerem sta dosegla nasprotna igralca, nasprotni moštvi enako število točk, isti čas nèodlóčeno prisl.: moštvi sta igrali neodločeno; neodločeno je prijel za kljuko in počasi vstopil ♪
- nèodlóčenost -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost neodločenega: zaradi njegove neodločenosti stvar ni mogla steči / neodločenost tekme ♪
- nèodložljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neodložljivega: neodložljivost problema zahteva takojšnjo rešitev ♪
- nèodméven -vna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni odmeven: za poskuse so potrebovali neodmeven prostor / publ. neodmevni znanstveni izsledki; neodmevna literatura ♪
21.369 21.394 21.419 21.444 21.469 21.494 21.519 21.544 21.569 21.594