Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (21.201-21.225)


  1.      nèbrúšen  -a -o prid. (ȅ-ú) ki ni brušen, ni obdelan: nebrušeni dragi kamni / nebrušeno steklo ♪
  2.      nèbŕzdanost  -i ž (ȅ-r̄) knjiž. lastnost, značilnost nebrzdanega človeka: s svojo nebrzdanostjo si je nakopala veliko težav / nebrzdanost čustev, domišljije / spolna nebrzdanost / ekspr. nebrzdanost otrok ♪
  3.      nebuláren  -rna -o prid. (ȃ) astr., v zvezi nebularna hipoteza hipoteza, da je osončje nastalo iz vrteče se meglice ♪
  4.      nècél  -a -o [eu̯] prid. (ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́) ekspr. ki mu nekoliko manjka do celote, celosti: na vrh so prišli v necelih treh urah; knjiga je izšla necelo leto pred njegovo smrtjo ♪
  5.      nèčasóven  -vna -o prid. (ȅ-ọ̄) knjiž. ki ni časoven: nečasovna razvrstitev dogodkov / redko umetnikova nečasovna dela nadčasovna ♪
  6.      nečást  -í ž (ȃ) knjiž. omalovaževanje, podcenjevanje: težko je prenašal nečast in prezir // evfem. sramota: delati komu nečast; spraviti koga v nečast ♪
  7.      nèčéden  -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) nav. ekspr. ki nima lepega, estetskega videza: nima nečednega obraza; dekle ni ravno nečedno ♪
  8.      nečédnik  -a m (ẹ̑) knjiž., ekspr. ničvreden, malovreden človek: reci mu, naj se ne druži s tem nečednikom ♪
  9.      nečédnost  -i ž (ẹ́) knjiž., ekspr. ničvredno, malovredno dejanje: počenjati nečednosti; marsikatere nečednosti je kriv alkohol / govori nečednosti // lastnost ničvrednega, malovrednega človeka: njegova nečednost presega že vse meje ♪
  10.      nèčíst  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-ȋ) 1. ki ni (popolnoma) čist: jesti z nečistimi rokami; nečista skodelica; nečiste ulice / nečist mestni zrak / zelo nečisto kožo ima z izpuščaji in pegami / nečista rudnina s primesmi / nečista pasma // ekspr. umazan, zanemarjen: otroci so lačni in nečisti; živi v majhni, nečisti sobi 2. nav. ekspr. slab, nepošten: nečist značaj / ukvarja se z nečistimi posli ● žarg., šport. nečisti boks boksarski dvoboj, ki ni v skladu s pravili tekmovanja; imata še nečiste račune nista še poravnala medsebojnih navzkrižij; imata še medsebojne obveznosti; star. nečista teža bruto teža ◊ kem. kemično nečista snov; lit. nečista rima rima, pri kateri se vokali ne ujemajo glede dolžine in širine ♪
  11.      nečíst  -a -o prid. (ȋ ȋ) 1. v krščanskem okolju ki glede spolnosti ni v skladu z moralnimi načeli: nečiste misli; nečisto dejanje, ravnanje / nečista ljubezen 2. v nekaterih religijah ki je zaradi svojega dela in položaja v družbi brez določenih pravic: ni smel govoriti z njim, ker je nečist ● nečista žival v muslimanskem in židovskem okolju žival, katere meso je prepovedano uživati nečísto prisl.: nečisto živeti ♪
  12.      nèčístost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nèčístega: nečistost rudnin / stilna nečistost drame ♪
  13.      nèčistôta  -e ž (ȅ-ó) kar je nasprotno, drugačno od čistote: nečistota kemikalij; nečistota semena ♦ elektr. nečistote v polprevodnikih primesi, dodane za dosego določene lastnosti ♪
  14.      nečistovánje  -a s (ȃ) glagolnik od nečistovati: posledice nečistovanja in nezmernosti / z nečistovanjem si je služila kruh z vlačugarstvom, s prostitucijo ♦ jur. dejanje, ki zelo žali občutek sramu ali spolne morale ♪
  15.      nèčitljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da brati: podpis je nečitljiv; nekatere strani v knjigi so že tako obledele, da so nečitljive / ekspr. ima zelo nečitljivo pisavo ♪
  16.      nečké  in nečkè in nèčke nèčk [nǝč] ž mn., rod. tudi nečák (ẹ̑ ǝ̏; ȅ ǝ̏; ǝ̄ ǝ̏) etn. podolgovata plitva posoda iz enega kosa lesa, zlasti za mesenje: mesiti testo v nečkah; plati žito v nečkah / otroka je položila kar v nečke ♪
  17.      nèčlénar  -ja m (ȅ-ẹ̑) nav. mn., zool. živali, katerih telo ni sestavljeno iz členov, Ameria ♪
  18.      nèčlovéški  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) 1. ki ni človeški: nečloveška bitja / ekspr.: s kaznjenci je bil zelo nečloveški; to so nečloveške zahteve; nečloveško ravnanje 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: od nečloveškega napora je že čisto oslabel; trpeti nečloveške muke, strahote; zaslišali so nečloveško vpitje / živi v nečloveških razmerah zelo slabih nèčlovéško prisl.: nečloveško so ga pretepli; nečloveško ravnati s kom; nečloveško se vesti ♪
  19.      nèčlovéškost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost nečloveškega: v težkih razmerah se človeškost spreminja v nečloveškost / ekspr.: vsi so obsojali nečloveškost njegovega ravnanja; s tem dejanjem je razkril svojo nečloveškost ♪
  20.      nèčŕtan  -a -o prid. (ȅ-r̄) nasproten, drugačen od črtanega: nečrtan(i) papir, zvezek ♪
  21.      nèdáven  -vna -o prid. (ȅ-á) časovno malo odmaknjen (v preteklost): nedavni časi / nedavna preteklost bližnja / star. do nedavnega časa sta bila prijatelja do pred kratkim nèdávno prisl.: sporazum so nedavno podpisali / nedavno (tega) sem ga obiskal pred kratkim; sam.: do nedavnega je bil zdrav; odločba je še pred nedavnim veljala ♪
  22.      nèdejáven  -vna -o prid. (ȅ-ā) ki mu manjka dejavnosti: dejavni in nedejavni člani društva; nedejaven človek / pri tej stvari je imel nedejavno vlogo opazovalca ♪
  23.      nedélja  -e ž (ẹ́) sedmi dan v tednu, namenjen zlasti oddihu: jutri bo nedelja; ob nedeljah in praznikih je odhajal v planine; proslava bo v nedeljo, 9. februarja; v nedeljo zjutraj bom odšel na pot; vsako nedeljo pride na obisk; zadnja nedelja v mesecu / danes je lepa sončna nedelja // ekspr. dan, ki je po čem tak kot nedelja: doma je bil zanj vsak dan nedelja ● nar. lepa nedelja žegnanje, proščenje; star. sedem nedelj star otrok tednov; ni vsak dan nedelja človek (pri delu) nima vedno uspeha; preg. kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka ◊ etn. Martinova nedelja nedelja 11. novembra ali prva po njem; pustna ali debela nedelja nedelja pred pustnim torkom; rel. bela nedelja prva nedelja po veliki noči; cvetna nedelja zadnja nedelja pred veliko nočjo ♪
  24.      nèdeljèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) 1. ki ni deljen: posestvo je ostalo nedeljeno / nedeljena zavesa / nedeljeni delovni čas delovni čas samo dopoldne ali popoldne 2. publ. enoten, soglasen: vsi udeleženci so bili nedeljenega mnenja / s svojimi ilustracijami si je pridobila nedeljene simpatije najmlajših ◊ bot. nedeljeni list cel(i) list; šol. nedeljeni pouk pouk istih učencev samo dopoldne ali popoldne ♪
  25.      nèdeljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da, ne sme deliti: nedeljiva celota, enota; nedeljivo ozemlje ♦ mat. nedeljivo število število, ki se ne da brez ostanka deliti s kakim drugim številom ♪

   21.076 21.101 21.126 21.151 21.176 21.201 21.226 21.251 21.276 21.301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA