Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (21.194-21.218)



  1.      nebódijihtréba  m mn. neskl. (ọ́-ẹ́) pog., ekspr. nepriljubljeni, nezaželeni ljudje: nekateri nebodijihtreba so hoteli vedeti, koliko vsa stvar stane; neskl. pril.: vznemirjali so ga nebodijihtreba komarji
  2.      nebódijihtréba  ž mn. neskl. (ọ́-ẹ́) pog., ekspr. nepriljubljene, nezaželene ženske: te nebodijihtreba so ga kar naprej nadlegovale in motile pri delu
  3.      nèbogàt  -áta -o prid. (- -ā) ki ni bogat: poročila se je z nebogatim podeželskim zdravnikom; pren. duhovno nebogat človek // evfem. reven, siromašen: nevesta je bila iz nebogate hiše
  4.      nebogljênost  -i ž (é) lastnost nebogljenega človeka: zavedati se svoje nebogljenosti; otroška nebogljenost / telesna in duševna nebogljenost / ekspr. nebogljenost izražanja
  5.      nèbojevítost  -i ž (-) lastnost nebojevitega človeka: vsi so vedeli za njegovo nebojevitost
  6.      nèbórbenost  -i ž (-ọ̑) lastnost neborbenega človeka: že na obrazu se mu bere neborbenost; mlačnost in neborbenost / neborbenost tekmovalcev
  7.      nebrójen  -jna -o prid. (ọ̑) zastar. številen, zelo velik: nebrojna množica / nebrojne luči mesta / na vesti je imel nebrojne sleparije
  8.      nèbrúšen  -a -o prid. (-ú) ki ni brušen, ni obdelan: nebrušeni dragi kamni / nebrušeno steklo
  9.      nèbŕzdanost  -i ž (-) knjiž. lastnost, značilnost nebrzdanega človeka: s svojo nebrzdanostjo si je nakopala veliko težav / nebrzdanost čustev, domišljije / spolna nebrzdanost / ekspr. nebrzdanost otrok
  10.      nebuláren  -rna -o prid. () astr., v zvezi nebularna hipoteza hipoteza, da je osončje nastalo iz vrteče se meglice
  11.      nècél  -a -o [e] prid. (-ẹ̑ -ẹ́) ekspr. ki mu nekoliko manjka do celote, celosti: na vrh so prišli v necelih treh urah; knjiga je izšla necelo leto pred njegovo smrtjo
  12.      nèčasóven  -vna -o prid. (-ọ̄) knjiž. ki ni časoven: nečasovna razvrstitev dogodkov / redko umetnikova nečasovna dela nadčasovna
  13.      nečást  -í ž () knjiž. omalovaževanje, podcenjevanje: težko je prenašal nečast in prezir // evfem. sramota: delati komu nečast; spraviti koga v nečast
  14.      nèčéden  -dna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) nav. ekspr. ki nima lepega, estetskega videza: nima nečednega obraza; dekle ni ravno nečedno
  15.      nečédnik  -a m (ẹ̑) knjiž., ekspr. ničvreden, malovreden človek: reci mu, naj se ne druži s tem nečednikom
  16.      nečédnost  -i ž (ẹ́) knjiž., ekspr. ničvredno, malovredno dejanje: počenjati nečednosti; marsikatere nečednosti je kriv alkohol / govori nečednosti // lastnost ničvrednega, malovrednega človeka: njegova nečednost presega že vse meje
  17.      nèčíst  -a -o prid. (- -) 1. ki ni (popolnoma) čist: jesti z nečistimi rokami; nečista skodelica; nečiste ulice / nečist mestni zrak / zelo nečisto kožo ima z izpuščaji in pegami / nečista rudnina s primesmi / nečista pasma // ekspr. umazan, zanemarjen: otroci so lačni in nečisti; živi v majhni, nečisti sobi 2. nav. ekspr. slab, nepošten: nečist značaj / ukvarja se z nečistimi posli ● žarg., šport. nečisti boks boksarski dvoboj, ki ni v skladu s pravili tekmovanja; imata še nečiste račune nista še poravnala medsebojnih navzkrižij; imata še medsebojne obveznosti; star. nečista teža bruto težakem. kemično nečista snov; lit. nečista rima rima, pri kateri se vokali ne ujemajo glede dolžine in širine
  18.      nečíst  -a -o prid. ( ) 1. v krščanskem okolju ki glede spolnosti ni v skladu z moralnimi načeli: nečiste misli; nečisto dejanje, ravnanje / nečista ljubezen 2. v nekaterih religijah ki je zaradi svojega dela in položaja v družbi brez določenih pravic: ni smel govoriti z njim, ker je nečist ● nečista žival v muslimanskem in židovskem okolju žival, katere meso je prepovedano uživati nečísto prisl.: nečisto živeti
  19.      nèčístost  -i ž (-) lastnost, značilnost nèčístega: nečistost rudnin / stilna nečistost drame
  20.      nèčistôta  -e ž (-ó) kar je nasprotno, drugačno od čistote: nečistota kemikalij; nečistota semena ♦ elektr. nečistote v polprevodnikih primesi, dodane za dosego določene lastnosti
  21.      nečistovánje  -a s () glagolnik od nečistovati: posledice nečistovanja in nezmernosti / z nečistovanjem si je služila kruh z vlačugarstvom, s prostitucijojur. dejanje, ki zelo žali občutek sramu ali spolne morale
  22.      nèčitljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da brati: podpis je nečitljiv; nekatere strani v knjigi so že tako obledele, da so nečitljive / ekspr. ima zelo nečitljivo pisavo
  23.      nečké  in nečkè in nèčke nèčk [nǝč] ž mn., rod. tudi nečák (ẹ̑ ǝ̏; ǝ̏; ǝ̄ ǝ̏) etn. podolgovata plitva posoda iz enega kosa lesa, zlasti za mesenje: mesiti testo v nečkah; plati žito v nečkah / otroka je položila kar v nečke
  24.      nèčlénar  -ja m (-ẹ̑) nav. mn., zool. živali, katerih telo ni sestavljeno iz členov, Ameria
  25.      nèčlovéški  -a -o prid. (-ẹ́) 1. ki ni človeški: nečloveška bitja / ekspr.: s kaznjenci je bil zelo nečloveški; to so nečloveške zahteve; nečloveško ravnanje 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: od nečloveškega napora je že čisto oslabel; trpeti nečloveške muke, strahote; zaslišali so nečloveško vpitje / živi v nečloveških razmerah zelo slabih nèčlovéško prisl.: nečloveško so ga pretepli; nečloveško ravnati s kom; nečloveško se vesti

   21.069 21.094 21.119 21.144 21.169 21.194 21.219 21.244 21.269 21.294  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA