Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (21.001-21.025)


  1.      nàš  náša -e zaim. (ȁ á) 1. izraža svojino skupine oseb, med katere šteje govoreči tudi sebe: naš avto, vrt; naša vas; to je naše / naše oči // izraža svojino skupnosti, v katero spada ta skupina: govorimo o našem slovstvu / silvestrovali smo v našem kulturnem domu; od naših športnikov smo več pričakovali 2. izraža splošno pripadnost tej skupini: naš namen; naša hvaležnost, skrb; naše veselje // izraža razmerje med to skupino in okolico: naš razvoj; naš ugled je zrasel 3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do te skupine: naši otroci, predniki; naša teta / naši znanci / naš jezik, narod / naša domovina / nar. naš ata so rekli 4. izraža izhajanje od te skupine: naš predlog; naše pismo delegatu / kot vljudnostna fraza ob smrti naše sožalje 5. pog. izraža (stalno) povezanost s to skupino: to je naš vlak; naše omizje 6. ekspr. izraža čustven odnos, navezanost: naš Triglav; naše morje / dela za našo stvar / to je naš človek privrženec, somišljenik 7. knjiž. izraža tesnejšo miselno povezavo govorečega z občinstvom ali njegovo skromnost: junak našega romana je v sebi razdvojen; v našem predavanju se bomo dotaknili tudi vprašanja estetike / naša povest se začenja v krčmi // vznes., v nekaterih deželah, v vladarskih razglasih moj: v desetem letu našega vladanja 8. pri štetju let, v zvezi naše štetje izraža, da se izhodiščno leto veže z nastopom krščanstva: naše štetje se razlikuje od mohamedanskega / našega štetja ali po našem štetju; pred našim štetjem ● umetnost našega časa sedanjega; v naših časih je bilo drugače ko smo bili še mlajši; knjiž. v našem primeru ne gre za krivdo v primeru, ki ga obravnavamo; ekspr. v mladosti je ves svet naš se ne zavedamo nobene omejitve; pog. danes boš naš naš gost; pog. tat bo kmalu naš ga bomo kmalu ujeli; prisl.: pog. govoriti po naše v jeziku, ki je tu v rabi; sam.: naši so zmagali naši vojaki, športniki; ali boš kaj obiskal naše moje sorodnike, svojce; tu ni nič našega naše lastnine; hodi po našem po našem svetu; prim. moj, najin ♪
  2.      naščepériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) nav. ekspr. postaviti v pokončen, štrleč položaj: v mrazu so ptice naščeperile perje / voznik je naščeperil obrvi namrščil // s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj narediti kaj bujno, košato: petelinček je naščeperil rep naščepériti se dobiti pokončno, štrleče perje: škorec se je naščeperil naščepérjen -a -o: naščeperjena ptica ♪
  3.      našéškati  -am in našêškati -am dov. (ẹ̑; ȇ) ekspr. natepsti, pretepsti: mati ga je našeškala; pošteno so ga našeškali s palico ♪
  4.      našínec  -nca m (ȋ) zastar. privrženec, somišljenik: zborovanja so se udeležili številni našinci / ponemčeni našinci rojaki ♪
  5.      našív  -a m (ȋ) nav. mn., redko našitek: obleka z bogatimi našivi / oficirski našivi ♪
  6.      našívek  -vka m (ȋ) nav. mn., redko našitek: obleka z belimi našivki ♪
  7.      našopíriti  -im dov. (í ȋ) postaviti v pokončen, štrleč položaj: vrabčka sta našopirila perje // s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj narediti kaj bujno, košato: petelin je našopiril rep; pren., ekspr. pripoved je zelo našopiril našopíriti se 1. dobiti pokončno, štrleče perje: ptica se je našopirila ∙ ekspr. le kdo mi bo ukazoval, se je našopirila jezno, prezirljivo rekla 2. ekspr. opazno, pozornost vzbujajoče se obleči: vsa se je našopirila, ko je šla v mesto našopírjen -a -o 1. deležnik od našopiriti: našopirjen pav; našopirjene fraze 2. ekspr. bahav, domišljav: druži se s tisto našopirjeno žensko; prisl.: hodila je našopirjeno ♪
  8.      našpíkati  -am dov. (ȋ ȋ) pog. napikati, nabosti: nezrela jabolka našpikamo z iglo; našpikati testo ∙ pog. našpikali so mu nekaj injekcij dali so mu jih ♪
  9.      naštúliti  -im dov. (ú ȗ) nav. ekspr. dati čemu obliko štule: naštuliti lase na tilniku naštúliti se neokusno, neprimerno se obleči: naštulila se je kot šoja naštúljen -a -o 1. deležnik od naštuliti: naštuljeni lasje 2. domišljav, prevzeten: naštuljen človek / naštuljen ton njegove kritike ♪
  10.      našvŕkati  -am dov. (r̄ ȓ) ekspr. natepsti, pretepsti: oče ga je zelo našvrkal; našvrkati z bičem, s palico ♪
  11.      natákati  -am nedov. (ȃ) 1. spravljati kam kaj tekočega, zlasti pijačo: natakati vino, žganje v kozarce / voda je curela in se natakala v kotanjo natekala 2. polniti s tekočino, zlasti s pijačo: natakal je steklenico; natakati kozarce z vinom; pridno si natakajo in praznijo kozarce natákati se ekspr. veliko piti (alkoholne pijače): natakati se z vinom / kar naprej se nataka s kavo ♪
  12.      natakníti  in natákniti -em dov. (ȋ á) 1. spraviti kaj na razmeroma oster, koničast predmet: natakniti meso na raženj; natakniti na konico noža, na vilice; obleka se ji je nataknila na žebelj / razjarjen bik ga je nataknil na roge / nataknili so ga na kol zlasti v srednjem veku mučili so ga, usmrtili z nataknitvijo na ošiljen kol 2. napraviti, da pride kaj na določeno mesto: natakniti volu jarem na vrat; nataknil ji je prstan; natakniti otroku rokavice; natakniti si masko; ekspr. nataknil si je očala na nos / paznik mu je nataknil lisice 3. ekspr. obleči, obuti, navadno hitro: še čevlje nataknem, pa grem; natakniti si hlače, obleko ● ekspr. žena mu je nataknila roge imela je spolni odnos, spolne odnose z drugimi moškimi; ekspr. preveč je govoril, pa so mu nataknili nagobčnik mu prepovedali govoriti, razširjati svoje mnenje natáknjen -a -o 1. deležnik od natakniti: na raženj nataknjen piščanec 2. ekspr. nerazpoložen, razdražljiv: pogosto je nataknjen; prisl.: pusti me, je rekel nataknjeno ♪
  13.      natalíti  -ím dov., natálil (ȋ í) teh. 1. s taljenjem priti do določene količine česa: nataliti nekaj kositra 2. nekoliko staliti: vročina je natalila kontakte ♪
  14.      natálnost  -i ž (ȃ) redko nataliteta, rodnost: natalnost pada ♪
  15.      natánčen  -čna -o prid., natánčnejši (ȃ) 1. ki opravlja svoje delo, naloge v največji mogoči popolnosti: natančen delavec, uslužbenec; učitelj je zelo natančen, pretirano natančen; ekspr. ne bodi tako prekleto natančen; ta človek je natančen kot stroj / pri delu je natančen // narejen tako, da opravlja svojo nalogo v največji mogoči popolnosti: natančen merilni instrument; natančna tehtnica; za tako delo je potrebno natančno orodje 2. ki upošteva, zajema vse, tudi podrobnosti: natančna analiza, preiskava; potrebna je natančnejša kontrola vseh naprav; natančno merjenje / natančno navodilo / natančnejša obrazložitev sodbe 3. ki z največjo mogočo popolnostjo kaže, podaja resnično stanje: natančnega časa, datuma se ne spominjam; napisati natančen naslov; natančen opis dogodka; imeti natančne podatke / natančen načrt; natančna risba / račun ni natančen // ki se ujema z originalom: natančen prepis pogodbe natánčno 1. prislov od natančen: natančno analizirati snov; natančno določiti, predpisati; predstava se prične natančno ob petih točno ob petih / meriti čas na sekunde natančno; škodo so ocenili precej natančno 2. nav. ekspr. poudarja, da se trditev v največji mogoči meri sklada z resničnostjo: natančno tako sem povedal; zgodilo se je natančno desetega maja / dela potekajo natančno po načrtu / ponovil je vse do pike natančno; do minute natančno prihaja v službo ● ekspr. stvari ni treba jemati tako natančno čisto tako, kot je rečeno ali zapisano ♪
  16.      natánčnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost natančnega človeka: všeč mi je njegova natančnost / učenje strojepisja zahteva natančnost in vztrajnost; pretirana natančnost pri delu / ekspr. svoje delo opravlja z matematično natančnostjo / natančnost merjenja; natančnost zapisnika ♪
  17.      natánko  prisl. (ȃ) 1. poudarja, da se trditev v največji mogoči meri sklada z resničnostjo; natančno: natanko to sem povedal; natanko tako se je zgodilo; stal bo natanko sredi sobe / slavnost poteka natanko po načrtu 2. ekspr. izraža, da je upoštevano, zajeto vse, tudi podrobnosti: natanko poučen o stanju; natanko razložiti / do sekunde natanko preračunan mrk; stvar si oglej malo bolj natanko / ne razumem vas natanko čisto, popolnoma ● pog. tu nismo tako natanko nismo tako strogi; ne pričakujemo tako velike obzirnosti, pozornosti; ekspr. stvari ni treba jemati tako natanko čisto tako, kot je rečeno ali zapisano; prim. natanek ♪
  18.      natìč  -íča m (ȉ í) tanjši kol, okrog katerega se ovija visoki fižol: prisekati natič / fižolov natič ◊ elektr. na priključni vrvici montirani del konektorja ♪
  19.      natíčen  -čna -o prid. (ȋ) teh. ki se natakne: priviti matico z natičnim ključem; strojček ima natično ročico ♪
  20.      natího  in na tího prisl. (ȋ) 1. izraža, da se dejanje dogaja malo slišno ali neslišno: natiho odpreti; po prstih in natiho stopati; natiho vprašati, zaječati 2. ekspr. izraža, da se dejanje dogaja okolici prikrito, neopazno: natiho likvidirati podjetje; natiho pokopati // izraža, da je osebno mnenje ali razpoloženje drugim prikrito: natiho si je mislil svoje, naglas pa tega ni povedal ♪
  21.      natík  -a m (ȋ) 1. glagolnik od natakniti ali natikati: natik na kavelj, kol 2. veja, okrog katere se ovija grah: prisekati natik 3. redko koničasti konec orodja, na katerega se pritrdi ročaj; nasadilo: natik pri pili / lopata z dolgim natikom toporiščem, ročajem ♪
  22.      natikálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž., redko ki se natakne: klotasti natikalni rokavi ♦ teh. natikalni ključi natični ključi ♪
  23.      natíkati  -am nedov. (ȋ) 1. spravljati kaj na razmeroma oster, koničast predmet: natikati meso na raženj, vilice; v gošči se je natikal na trnje / upornike so natikali na kole zlasti v srednjem veku mučili, usmrčevali z natikanjem na ošiljen kol 2. delati, da pride kaj na določeno mesto: natikati konjem uzde; počasi si je natikala rokavice 3. ekspr. oblačiti, obuvati, navadno hitro: ko mu je natikala plašč, je pozvonilo; natikati si čevlje ♪
  24.      natípkati  -am dov. (ȋ) napisati na pisalni stroj: natipkati dopis, govor; natipkati pet strani / natipkati v dveh kopijah natípkan -a -o: tekst še ni natipkan; to je slabo natipkano ♪
  25.      natíranje  -a s (ȋ) glagolnik od natirati1: natiranje telesa s kremo; natiranje in masiranje / tudi natiranja in obkladki niso nič pomagali ♪

   20.876 20.901 20.926 20.951 20.976 21.001 21.026 21.051 21.076 21.101  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA