Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
TE (20.576-20.600) ![](arw_left.gif)
- nalétati se -am se dov., tudi naletájte se; tudi naletála se (ẹ́) pog. s tekanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: na travniku so se otroci do sitega naletali ∙ ekspr. danes sem se pa naletal po uradih imel sem veliko opravkov po uradih ♪
- naletávati -am nedov. (ȃ) 1. nav. 3. os. padati iz oblakov v obliki snežink: sneg naletava že ves dan; naletavale so posamezne snežinke; brezoseb.: spet naletava; vso noč je po malem naletavalo; naletava v kosmih 2. redko večkrat naleteti: naletavati na ovire / na to naletavamo zlasti v romanih naletavajóč -a -e: naletavajoči sneg ♪
- nalíčen 1 -čna -o prid. (ȋ) knjiž. s katerim se pokriva, zakriva lice, obraz: nalična tančica ∙ nalična stran prednja, prava stran ♪
- nalíčiti 2 -im dov. (í ȋ) star., z dajalnikom biti podoben, spominjati na kaj: ta slog naliči baroku; v vsem naliči svoji materi ♪
- nalíčje -a s (ȋ) knjiž. 1. maska, krinka: nadeti (si), sneti (si) naličje; naličje z dolgim nosom / ta pisatelj je snel družbi naličje; to je le njegovo naličje, ne pa bistvo 2. tančica, pajčolan: nevesta z naličjem; gosto, prozorno naličje / nekatere osebe v romanu je zastrl z naličjem romantike ♦ etn. prt, tkanina, s katero se pokrije mrliču obraz 3. podoba, videz, zunanjost: evropsko naličje mesta; naličje pokrajine se je spremenilo ♪
- nalíčkati 2 -am dov. (ȋ) ekspr. naličiti, nalepotičiti: hotele so kar najbolj naličkati svoje otroke / za ples se je naličkala in načičkala nalíčkan -a -o: rdeče naličkane ustnice; prišla je vsa naličkana in načičkana ♪
- nalíčnica -e ž (ȋ) 1. knjiž. maska, krinka: nadeti (si), nositi naličnico / prekriti jezo z naličnico ravnodušja // del plinske maske, respiratorja, ki pokriva obraz, del obraza: naličnica se mora dobro pritisniti k obrazu; gumijasta naličnica / naličnica in filter maske 2. redko naličnik: šlem z naličnico ♪
- nalíčnik -a m (ȋ) nekdaj premični del šlema, ki zakriva, varuje obraz, z odprtinama za oči: vitez je dvignil, spustil naličnik / odprt, zaprt naličnik; pren., knjiž. na obraz si je potegnil naličnik poštenja ♪
- nalíka -e ž (ȋ) knjiž. podobnost, sorodnost: gre za naliko med starostjo in zimo; ugotovil je nalike v motivih obeh komedij / razlagati kaj po naliki z zakoni matematike / vihar je nalika teh njegovih čustev prispodoba ◊ lingv. uravnava jezikovne prvine po podobnem vzorcu; analogija ♪
- nalikováti -újem nedov. (á ȗ) star., z dajalnikom biti podoben, soroden: prostor je nalikoval dvorani; v tej obleki je nalikovala vaški učiteljici; njegov eh je nalikoval vzdihu ♪
- nalímati -am dov. (ȋ) pog. nalepiti, naklejiti: nalimati plakat, znamko ∙ pog., ekspr. pa te je spet nalimal prevaral, ukanil ♪
- nalíti -líjem dov. (í) 1. z vlivanjem spraviti v kaj: naliti čaja, čaj; nalila jim je juho na krožnike / gostu je nalila skodelico kave; nalil si je še malo vina; pren. to mu je nalilo nove odločnosti; bolečine naliti komu v srce ∙ ekspr. nalil mu je čistega vina povedal nu je resnico brez olepšavanja 2. napolniti s tekočino: znova je vsem nalil kozarce; naliti do roba; naliti kozarce s šampanjcem // ekspr. v veliki količini dati piti (alkoholno pijačo): nalili so ga z žganjem; zelo koga naliti / naliti otroka z mlekom nalíti se ekspr. napiti se (alkoholne pijače): naliti se žganja / pog. spet se ga je nalil nalít -a -o: naliti kozarci; bili so zelo naliti; juha je že nalita ♪
- nalív -a m (ȋ) močen, navadno kratkotrajen dež: naliv je ponehal; pog. ujel nas je naliv; jesenski, pomladanski nalivi; pogosti nalivi so povzročali poplave / v tem nalivu ne moremo nikamor oditi / naliv dežja // ekspr., z rodilnikom velika količina česa ponavljajočega se v krajšem obdobju: pričakala ga je z nalivom besed; naliv nepričakovanih čestitk ga je zmedel / naliv groze in obupa ◊ gastr. tekočina z dodatki za prelivanje vloženega sadja, zelenjave ♪
- nalívati -am nedov., tudi nalivájte; tudi nalivála (í) 1. spravljati kam kaj tekočega: nalivati mleko, olje v posodo; nalivala si je kave 2. polniti s tekočino: gostom je nalival kozarce; nalivati do roba; nalivati kozarce s pivom // ekspr. v veliki količini dajati piti (alkoholno pijačo): prijatelji so ga nalivali z vinom nalívati se ekspr. veliko piti (alkoholne pijače): večkrat so se nalivali v gostilni / kar naprej se naliva z limonado ♪
- naljubíti se in naljúbiti se -im se dov. (ȋ ū) zadovoljiti svojo potrebo, željo po ljubezni, navadno spolni: ob karnevalu so se napili, naplesali in naljubili; ni se utegnil naljubiti s svojo zaročenko / ko se je je naljubil, jo je zapustil ♪
- nálog -a m (á) 1. publ. naročilo, ukaz za izvršitev, opravljanje kakega dejanja: izvršiti, napisati, upoštevati nalog / pismeni, ustni nalog; nalog za napad povelje / po čigavem nalogu dela ♦ adm. delovni nalog pismeni dokument, s katerim se odreja izvršitev določenega dela; izdati, podpisati delovni nalog; potni nalog dokument, s katerim se kdo pooblašča za določeno službeno potovanje; fin. plačilni nalog dokument, s katerim določena pravna oseba odreja naslovniku plačilo neporavnanega računa; pismeno naročilo komu, da izplača naslovniku ali prenese na njegov račun določen znesek z naročnikovega računa; prenosni nalog pismeno naročilo komu, da prenese določen znesek z računa naročnika na račun naslovnika; jur. sodni nalog dokument, s katerim sodišče, navadno na osnovi verodostojnega dokumenta, odreja izvršitev določenega dejanja; sodni nalog za aretacijo; žel. križni nalog dokument, s katerim se obveščata vlakovodja in strojevodja, da je po voznem redu predvideno križanje preloženo ali da se določa križanje, ki ni predvideno po voznem redu 2. zastar. naloga, dolžnost: njegov nalog je izvrševati ukaze; prišel je z nalogom, da napravi red / za svoj nalog si je odbral dva pogumna tovariša ♪
- nalóga tudi náloga -e ž (ọ̑; á) navadno s prilastkom 1. kar mora kdo storiti, opravljati a) glede na voljo, zahtevo koga: vestno je izpolnjeval vse naloge, ki so mu jih dajali, naložili, ekspr. zaupali; igralec je dobro opravil svojo nalogo; dobil je nalogo pojasniti položaj / za (domačo) nalogo jim je dala naučiti se pesem b) glede na lastno voljo, željo: odločil se je, da prevzame, sprejme odgovorno nalogo; zastavil sem si zanimivo, težko nalogo / vznes. to je moja življenjska naloga c) glede na poklic, položaj, mesto: izpolnjevati svoje delovne, službene naloge; seznanjati se z nalogami inšpektorja, tajnika / on ima v podjetju odgovorno, zahtevno nalogo / naloga borca je uničevanje sovražnika č) glede na določene okoliščine: naloga je bila zanj pretežka; publ. iz sklepov kongresa sledijo
pomembne naloge; ni bil kos svoji nalogi; publ. sedanji položaj nam narekuje odgovorno nalogo // kar mora kaj storiti, opravljati glede na svoj namen: razpravljati o nalogah gledališča, organizacije; šola ima izobraževalne in vzgojne naloge; koža opravlja različne naloge; naloga znanosti je iskanje, odkrivanje zakonitosti / naloge jezikovne kulture, gospodarske stabilizacije ∙ publ. vrsto let je uspešno opravljal naloge vodenja podjetja je uspešno vodil podjetje 2. pismeni izdelek, ki ga mora učenec napisati, narediti za pridobitev, dokaz določenega znanja: napisati, popravljati, redovati nalogo / aritmetična naloga; diplomska, magistrska, maturitetna naloga; matematična naloga // šol. podatki in računski znaki, navodila, na osnovi katerih je treba izračunati, vstaviti, kar se zahteva: druga, tretja (matematična) naloga je težka; rešitve nalog so na koncu knjige / izračunati, rešiti nalogo / uporabna naloga besedilo s podatki o določeni stvarni situaciji, na osnovi katerega je treba nastaviti račune in izračunati, kar se zahteva ◊ geom. konstrukcijska naloga naloga, ki se rešuje z načrtovanjem, risanjem; igr. miselna, ugankarska naloga besedilo, slika, v zvezi s katero je treba z logičnim mišljenjem ugotoviti, odkriti, kar se zahteva; šol. domača naloga pismene obveznosti učencev, ki jih morajo opraviti doma; klavzurna naloga nadzorovani pismeni del zaključnega izpita, navadno na fakulteti; kontrolna naloga; šolska naloga v šoli ob nadzorstvu, prisotnosti učitelja pisana naloga za dokaz, preveritev določenega znanja ♪
- nalogodajálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) publ. kdor da nalog, ukaz za izvršitev, opravljanje dejanja: nalogodajalci in izvrševalci vojnih zločinov ♦ fin. kdor da pismeno naročilo komu, naj plača določen znesek naslovniku na naročnikov račun ♪
- nalomíti -lómim dov. (ȋ ọ́) 1. z lomljenjem priti do določene količine česa: nalomiti dračje, veje; nalomi pet kosov kruha / nalomiti kamion kamenja 2. delno zlomiti: veter je nalomil več debel; lepenka se je ob pribijanju nalomila; nalomiti si kost; pren., ekspr. glas se ji je nalomil; notranje se nalomiti nalómljen -a -o: zlomiti nalomljeni trs; njeno življenje je nalomljeno; duševno nalomljeni ljudje ♪
- nalómljenost -i ž (ọ́) lastnost, značilnost nalomljenega: nalomljenost stebla / ekspr. ubitost in nalomljenost življenja ♪
- nalóžba -e ž (ọ̑) 1. uporaba denarja za povečanje premoženja: nakup obveznic je bila zanesljiva naložba; povečati naložbe; milijonska naložba; naložba v gostinski obrat, zemljo / investicijska naložba; pren. študij je draga naložba // za to namenjeni, uporabljeni denar: višina naložb // kar se doseže, ustvari s tem denarjem: stroški, vrednost naložb; dobiček od naložb 2. nav. mn., ekon. uporaba dela nanovo proizvedenih dobrin, sredstev za obnavljanje in povečevanje osnovnih sredstev in zalog: povečati, ustaviti naložbe; naložbe v industrijo, kmetijstvo, turizem; sredstva za naložbe / bruto naložba ki obsega tudi nadomestilo za amortizacijo; dolgoročne, gospodarske, negospodarske naložbe; javna naložba v objekt za splošne družbene potrebe; neto naložba ki ne obsega nadomestila za amortizacijo ♪
- naložíti -ím dov., nalóžil (ȋ í) 1. napraviti, da pride kaj na kako vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: naložiti les, tovor, živino; naložiti na mulo, nosila, voz; naložiti si drv v naročje / naložiti ladjo, vagon // napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom sploh: knjige je naložil kar na mizo / preveč krompirja si si naložil na krožnik / naložiti perilo v omaro zložiti // napraviti, da pride na ognjišče kako trdno gorivo z namenom, da se vzdrži ogenj: naloži še kako poleno / naložiti na ogenj; naložiti v peč; naloži, da bo topleje / redko naložiti ogenj podkuriti, zakuriti 2. uporabiti denar za povečanje premoženja: naložiti denar v obveznice; naložiti denar v hišo, zemljo / naložiti denar na hranilno knjižico, v banko vložiti // ekon. uporabiti del nanovo proizvedenih dobrin, sredstev za obnavljanje in povečevanje osnovnih sredstev in zalog: naložiti denar v industrijo, turizem; naložiti sredstva v razširjeno reprodukcijo / naložiti denar v vojsko 3. nav. ekspr. napraviti, da je kdo dolžen opraviti kaj: naložili so mu veliko dela, dolžnosti; preveč skrbi si je naložil / naložiti davke, globo / naložiti kazen / star. naložil je tlačanom, da se morajo klanjati ukazal jim je, zahteval od njih / pog. še ta umor so mu naložili prisodili, pripisali ● slabš. hitro so se naložili v avto in odpeljali so vstopili; pog. oče mu jih je naložil ga je natepel, pretepel; ekspr. naložila si je osmi križ osemdeset let je (bila) stara; pog. naložili so mu pet let obsodili so ga na pet let zapora; pog., ekspr. preveč si ga je naložil se je napil naložèn -êna -o: tovornjak, naložen z zaboji; odslužiti naloženo kazen; odboru je naložena skrb za proslavo ♪
- namáhati -am, in namáhati tudi namaháti -am dov. (á; á á á) ekspr. natepsti, pretepsti: napadalca je pošteno namahal; namahati s palico, šibo / domače moštvo bodo spet namahali premagali ● ekspr. namahali so za dva voza trave nakosili so ♪
- namáhniti -em, in namahníti in namáhniti -em dov. (á ȃ; ȋ á ȃ) 1. star. nekoliko zamahniti: srdito namahne na izzivalca 2. zastar. naleteti: namahne (na) moža na klopi; ko se je namahnil na medveda, se mu puška ni hotela sprožiti ♪
- namakálen -lna -o prid. (ȃ) ki se uporablja za namakanje: namakalna voda / začetek namakalnih del / izkopati namakalne jarke in kanale; zgraditi velik namakalni sistem; namakalne naprave / namakalno poljedelstvo ♪
20.451 20.476 20.501 20.526 20.551 20.576 20.601 20.626 20.651 20.676