Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (20.051-20.075)


  1.      mrlíški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na mrtve ljudi, mrliče: mrliški kult / obraz ji je dobival že mrliško barvo / mrliški čuvaj / redko mrliška tišina mrtvaška / poljud. mrliški list izpisek iz mrliške matične knjige; mrliški ogled ogled mrliča zaradi uradne ugotovitve smrti; mrliški oglednik kdor opravlja mrliške oglede; mrliški prt prt, s katerim se pokrije mrtvaški oder; mrliški voz voz, vozilo za prevoz mrličev; mrliški voziček voziček za prevažanje mrličev, ki ga potiskajo ljudje; mrliški zvon v krščanskem okolju zvon, navadno najmanjši, ki naznanja smrt koga; mrliška bledica bledica, ki nastane zaradi prenehanja krvnega obtoka; mrliška matična knjiga matična knjiga s podatki o smrti prebivalcev; izpisek iz mrliške matične knjige dokument s podatki o smrti kake osebe; mrliška veža ali mrliška vežica prostor na pokopališču, v katerem leži mrlič na mrtvaškem odru ◊ lit. mrliške pesmi pesmi, ki se pojejo ob bedenju pri mrliču; med. mrliška lisa modrikasto mesto na koži mrliča, nastalo zaradi usedanja krvi; mrliška otrplost začasna otrplost, ki nastopi pri mrliču zaradi skrčitve mišic mrlíško prisl.: mrliško bled obraz ∙ ekspr. mrliško svetiti medlo, slabotno ♪
  2.      mrmráč  -a m (á) redko godrnjavec, godrnjač: je zgagar in mrmrač / ekspr. srečali so kosmatega mrmrača medveda ♪
  3.      mrmráti  -ám nedov. (á ȃ) 1. nerazločno, tiho govoriti: zdihoval je in mrmral sam vase; mrmrati nerazumljive besede / to je neumno, je mrmral (predse) // ekspr. dajati nizke, nerazločne glasove: ogenj je mrmral v peči; vrhovi jelš mrmrajo v vetru 2. peti tako, da se namesto besedila poje glas m: mrmrati pesem / mrmrati melodijo 3. z ne preveč glasnim govorjenjem izražati nejevoljo, nesoglasje; godrnjati: ljudje so ob tem mrmrali in zmajevali z glavami; mrmrali so zoper njegov sklep; mrmra nad vsako stvarjo mrmráje: mrmraje brati; zbor je mrmraje spremljal solista; odšel je, nejevoljno mrmraje mrmrajóč -a -e: pospravljala je, mrmrajoč pesem; mrmrajoči glasovi; mrmrajoči valovi ♪
  4.      mŕšav  -a -o prid. (ŕ) 1. zelo suh, zelo shujšan: voz je vlekel star, mršav konj; ekspr. mršava ženska 2. publ. skromen, nezadosten: mršavi podatki, rezultati / mršavi obedi ♪
  5.      mŕšavost  -i ž (ŕ) velika suhost, velika shujšanost: mršavost konj; ekspr. njegovo telo ni več delalo vtisa tolike mršavosti ♪
  6.      mrščávica  -e ž (ȃ) 1. knjiž. drhtavica, mraz, srh: ob teh zgodbah jih je stresala, spreletavala mrščavica; čutiti mrščavico po hrbtu 2. nar. droben dež: mrščavica mu je močila obleko ♪
  7.      mŕščiti  -im nedov. (ŕ r̄) 1. delati gube, poteze kot pri napetem razmišljanju, zaskrbljenosti, jezi: mrščiti čelo; obraz se mu je mračno mrščil / mrščil se je zaradi sonca; pren., ekspr. veter mršči morje // z gubanjem kože spravljati v tak položaj, kot so bodice pri ježu: mrščiti obrvi; bolni živini se dlaka mršči ježi 2. redko mršiti: veter mu mršči brado mŕščiti se z delanjem takih gub, potez izražati napetost, zaskrbljenost, jezo: na vse prigovarjanje se je samo mrščil in zmigoval z rameni; obraz se mu je jezno mrščil ♪
  8.      mŕšiti  -im nedov. (ŕ r̄) 1. delati kaj neurejeno, neporavnano, zlasti lase: mršiti brado; z roko mu je mršila lase / veter ji mrši lase; pren., ekspr. vihar mrši drevesa 2. redko mrščiti: mršiti čelo mŕšiti se redko mrščiti se: najprej je bil vesel, potem se je pa mršil ♪
  9.      mrtvák  -a m (á) ekspr. 1. mrtev človek, mrlič: v blatu je ležalo nekaj mrtvakov; obiskoval ga je v laboratoriju med mrtvaki; bil je trd in negiben kakor mrtvak ∙ plavati mrtvaka mirno ležati na hrbtu na vodni površini 2. neživahen, nedružaben človek: na zdravje, ne bodimo no taki mrtvaki ♪
  10.      mrtváščina  -e ž (ā) zgod., v fevdalizmu dajatev zemljiškemu gospodu od podložnikove zapuščine; umrlina: dati vola za mrtvaščino; odprava mrtvaščine ♪
  11.      mrtváški  -a -o prid. (á) nav. ekspr. mrliški: obraz mu je postajal mrtvaški; imel je že mrtvaško polt / mrtvaški duh duh po mrliču, svečah in rožah / mrtvaški oder oder, na katerem leži mrlič do pogreba; mrtvaški pot pot pri smrtnem boju ali zelo velikem strahu; mrtvaški prt prt, tkanina, s katero se pokrije ali v katero se zavije mrlič; mrtvaški sprevod pogrebni sprevod; mrtvaški zvon mrliški zvon ∙ ekspr. leta 1945 se je končal mrtvaški ples vojna; ekspr. mrtvaška glava človeška lobanja; označiti z mrtvaško glavo s podobo mrtvaške glave kot opozorilom na smrtno nevarnost; ekspr. sekira je zapela gozdu mrtvaško pesem začeli so ga sekati; mrtvaška ptica po ljudskem verovanju ptica, ki napoveduje smrt, zlasti sova, čuk; nar. mrtvaška roža krizantema; nar. mrtvaška ura trdoglav, kukec ♦ um. mrtvaški ples srednjeveški motiv z okostnjaki in predstavniki različnih stanov, ki ponazarja neizbežnost smrti // neživahen, žalosten: govoriti z mrtvaškim glasom; mrtvaško razpoloženje / mrtvaška barva; mrtvaška svetloba bleda, neizrazita // popoln, velik: poslušati šale z mrtvaško resnobo; mrtvaška tišina / mrtvaški dolgčas mrtváško prisl.: mrtvaško bled obraz; mrtvaško tiho mesto ♪
  12.      mŕtvec  -a [vǝc] m (ȓ) knjiž. mrtev človek, mrlič: v vojni so pokopali mrtvece tam, kjer so umrli; gledal je, kateri izmed mrtvecev je njegov brat ♪
  13.      mrtvéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. postajati neobčutljiv, brezčuten: čutil je, kako mu roka po injekciji mrtvi / noge so ji mrtvele od strahu hromele 2. med. biti v stanju postopnega prenehavanja življenjskih procesov v delu organizma; odmirati: na tem mestu je tkivo začelo mrtveti ♪
  14.      mrtvíca  -e ž (í) 1. knjiž. duševna otopelost, nedejavnost, mrtvilo: ljudje so se vdajali mrtvici; zbuditi koga iz mrtvice // neobčutljivost, brezčutnost: mrtvica roke / premrlo telo in ude je prevzela mrtvica // med. bolezenska zaspanost: bil je v mrtvici; nastopanje mrtvice pri možganskem vnetju 2. čeb. mrtva čebela v panju, zlasti pri prezimovanju, zastrupitvi, zadušitvi: delavke odstranijo mrtvice; število mrtvic se je povečalo 3. agr. spodnja plast zemlje brez humusa in živih organizmov: ločiti pri izkopavanju plodno zemljo in mrtvico / dati v posodo pri sajenju nekaj živice in nekaj mrtvice 4. struga ali rokav reke s stoječo vodo: loviti ribe v mrtvicah; navesti morebitna imena mrtvic in mlak ♪
  15.      mrtvíčen  -čna -o prid. (ȋ ȋ) 1. knjiž. duševno otopel, ravnodušen, nedejaven: bil je šibek in mrtvičen // zastar. navidezno mrtev, napol mrtev: v jamo so zmetali mrtve in mrtvične vojake 2. redko ohromel, hrom: ena stran telesa mu je ostala mrtvična 3. redko zelo hud, hromeč: mrtvična groza, žalost / mrtvično spanje zelo globoko ◊ med. mrtvični krč tetanus ♪
  16.      mrtvíčiti  -im nedov. (í ȋ) 1. redko delati kaj neobčutljivo, brezčutno; mrtviti: mraz ga je mrtvičil ♦ med. umetno povzročati neobčutljivost posameznih organov; mrtviti 2. knjiž. povzročati zmanjševanje dejavnosti, delavnosti: razmere ga tesnijo in mrtvičijo // ekspr. zelo ovirati, oteževati: protislovja mrtvičijo dejavnost organizacije; mrtvičiti osvobodilno gibanje 3. knjiž. zadrževati, premagovati: mrtvičiti čutnost, telesnost mrtvíčiti se 1. ekspr. mučiti se, trpinčiti se: mrtvičil se je v neodločnosti 2. rel. spokorno živeti, zatajevati se: v samostanu se je več let najstrožje mrtvičil ♪
  17.      mrtvíčnost  -i ž (ȋ) 1. knjiž. duševna otopelost, ravnodušnost, nedejavnost: dvigniti se iz zagrenjene mrtvičnosti; mrtvičnost družbe 2. med. neobčutljivost, brezčutnost: zastrupitev je poleg mrtvičnosti povzročila še bljuvanje ♪
  18.      mrtvílo  -a s (í) 1. nav. ekspr. stanje, ko se dejavnost na kakem področju, mestu ne opravlja ali opravlja v zelo majhni meri: v banki, na cestah je bilo čutiti mrtvilo; kulturno, literarno mrtvilo; štiriletno mrtvilo v proizvodnji / zimsko mrtvilo 2. nav. ekspr. stanje brez volje do dejavnosti, udejstvovanja: ljudi se je polastilo mrtvilo; iztrgati koga iz mrtvila / vsaka teh pesmi je dokument mrtvila in zaostalosti okolja // slabš. ravnodušen, nedejaven človek: le za kaj bi se moglo navdušiti to mrtvilo; bil je pravo mrtvilo 3. knjiž. stanje brez življenja, brez živega: iz prvotnega mrtvila se je oblikovalo življenje; vračanje v vesoljno mrtvilo ♪
  19.      mrtvína  -e ž (í) 1. med. tkivo, v katerem so prenehali življenjski procesi; nekroza: izrezati mrtvino; velikost mrtvine na opečenem mestu / suha mrtvina pri kateri je tkivo izsušeno 2. knjiž., redko mrhovina: hraniti se z mrtvino ♪
  20.      mrtvíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. delati kaj neobčutljivo, brezčutno: mraz ji je mrtvil roke / premočna svetloba mrtvi oči / srepi pogled kače jo je mrtvil hromil ♦ med. umetno povzročati neobčutljivost posameznih organov 2. knjiž. povzročati zmanjševanje dejavnosti, delavnosti: negotovost, nezadovoljstvo ga mrtvi / nesvoboda jim mrtvi duha in voljo // ekspr. zelo ovirati, oteževati: slabo vzdrževane ceste mrtvijo promet / mrtviti kritiko 3. knjiž. zadrževati, premagovati: mrtviti strasti mrtvèč -éča -e: mrtveči strah ♪
  21.      mrtvo...  prvi del zloženk nanašajoč se na mrtev: mrtvook, mrtvorojen ♪
  22.      mrtvorojèn  tudi mrtvorôjen -êna -o prid. (ȅ é; ó é) ki se rodi mrtev: mrtvorojen otrok; pren. mrtvorojene ideje; sam.: število mrtvorojenih ♪
  23.      mrtvorojênec  -nca m (é) mrtvorojen otrok: povečanje števila mrtvorojencev zaradi atomskih poskusov ♪
  24.      mrtvoúden  -dna -o prid. (ū) star. ohromel, hrom: ostal je vse življenje mrtvouden; roke so ji ležale ob telesu kakor mrtvoudne / odsekati mrtvoudno vejo suho, odmrlo ♪
  25.      mŕva  -e ž (ŕ) 1. posušena trava; seno: dati živini mrvo; grabiti, sušiti mrvo / zakopati se v mrvo; spati na mrvi // (posušena) trava prve košnje: mrva letos lepo kaže; mrva in otava 2. nav. mn. delec zdrobljene snovi, zlasti sena: senene mrve; obrisati si tobakove mrve z brade 3. redko majhen drobec kruha ali peciva; drobtina: pobrisati mrve z mize 4. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: ta pogled mu je vzel še zadnjo mrvo upanja; nima niti mrve govorniške spretnosti prav nič // nar., v prislovni rabi malo, nekoliko: za to si ni vredno niti mrvo očitati; bil je mrvo nejevoljen 5. mn., nar. žganci: Oče se je počasi spustil na kolena in odkril skledo. Bile so koruzne mrve na posnetem mleku (C. Kosmač) ♪

   19.926 19.951 19.976 20.001 20.026 20.051 20.076 20.101 20.126 20.151  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA