Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (19.376-19.400)


  1.      Miklávž  -a m (ȃ) v krščanskem okolju oseba, predstavljajoča svetega Miklavža, ki na večer pred 6. decembrom obdaruje otroke: Miklavž jih je obdaroval / to mu je Miklavž prinesel ♪
  2.      miklavževáti  -újem nedov. (á ȗ) v krščanskem okolju praznovati praznik svetega Miklavža: otroci so šli miklavževat ♪
  3.      miklavževína  in miklávževina -e ž (í; ȃ) v krščanskem okolju darilo, ki se da za praznik svetega Miklavža: nakupiti miklavževino / bili so dobre volje kakor otroci ob miklavževini ♪
  4.      miklávževka  -e ž (ȃ) v krščanskem okolju palica, šiba, ki se da za praznik svetega Miklavža: udarila ga je z miklavževko; z rdečo pentljo okrašena miklavževka ♪
  5.      míkrofílmati  -am nedov. in dov. (ȋ-ȋ) žarg., fot. preslikavati na mikrofilm: vse pomembnejše dokumente so mikrofilmali ♪
  6.      míkrofílmski  -a -o prid. (ȋ-ȋ) nanašajoč se na mikrofilm: mikrofilmski posnetek / mikrofilmska reprodukcija rokopisov ♪
  7.      mikrofón  -a m (ọ̑) priprava, ki spreminja zvočne tresljaje v ustrezne električne napetosti: namestiti, postaviti, vključiti mikrofon; govoriti v mikrofon; mikrofon, ojačevalec in zvočnik / govoriti, peti po mikrofonu / pog. obvestila so dobivali po mikrofonu po zvočniku ∙ publ. po daljšem molku se je pevec vrnil pred mikrofon spet začel nastopati ♦ teh. grlni mikrofon ki se pritrdi ob grlo, da spreminja njegove tresljaje pri govorjenju v ustrezne električne napetosti; vsesmerni mikrofon katerega občutljivost ni odvisna od smeri zvoka ♪
  8.      mikrofónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mikrofon: mikrofonski kabel / mikrofonski tok / mikrofonska snemalna tehnika ♪
  9.      míkrofotografíja  -e ž (ȋ-ȋ) fotografiranje s pomočjo mikroskopa: iznajdba mikrofotografije / področje mikrofotografije // fotografski posnetek, narejen s pomočjo mikroskopa: mikrofotografija atoma, prstnih odtisov / ultravijolična mikrofotografija ♪
  10.      míkrokirurgíja  -e ž (ȋ-ȋ) med. kirurgija, pri kateri se operira s pomočjo mikroskopa ♪
  11.      míkrokózmos  -a m (ȋ-ọ̑) knjiž. svet posameznega bitja, stvari, svet v malem: organizem je mikrokozmos; človek prodira v nove svetove mikrokozmosa in makrokozmosa / odnosi atomov in jeder v mikrokozmosu // izkustveni svet človeka kot posameznika: mikrokozmos modernih ljudi / dijaško življenje je nekak mikrokozmos ◊ filoz. mikrokozmos po nekaterih teorijah odsev makrokozmosa v človeku ♪
  12.      míkrolokácija  -e ž (ȋ-á) urb. ožji kraj, prostor, določen za gradnjo: določiti mikrolokacijo opekarne // podrobna določitev kraja, prostora za postavitev, namestitev česa: mikrolokacija je odvisna od novega zazidalnega načrta ♪
  13.      mikrométrski  -a -o prid. (ẹ̄) teh., v zvezi mikrometrski vijak vijak z majhno višino navoja, navadno kot sestavni del preciznih merilnih priprav: zrcalca premika mikrometrski vijak; povečati ostrino slike z mikrometrskim vijakom / debelino lista je izmeril z mikrometrskim vijakom mikrometrom ♪
  14.      míkroorganízem  -zma m (ȋ-ȋ) nav. mn., biol. s prostim očesom nevidna, navadno enocelična rastlina ali žival: gojiti, uničevati mikroorganizme; bakterije in drugi mikroorganizmi / bolezenski mikroorganizmi; živalski mikroorganizmi ♪
  15.      mikroskóp  tudi mikroskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) optična priprava za opazovanje zelo majhnih, s prostim očesom nevidnih stvari: opazovati celice z mikroskopom; mikroskop z veliko povečavo; objektiv mikroskopa / opazovati kaj pod mikroskopom ∙ ekspr. ogledati si zadevo pod mikroskopom natančno in vsestransko jo proučiti ♦ fiz. elektronski mikroskop ki uporablja namesto svetlobe curke hitrih elektronov; polarizacijski mikroskop ki uporablja polarizirano svetlobo; svetlobni mikroskop mikroskop; med. fluorescenčni mikroskop pri katerem se v fluorescenčni svetlobi pokaže poleg oblike tudi sestava opazovanega predmeta ♪
  16.      mikroskopíja  -e ž (ȋ) glagolnik od mikroskopirati: tehnika mikroskopije / elektronska mikroskopija ♪
  17.      mikroskopíranje  -a s (ȋ) glagolnik od mikroskopirati: tehnika mikroskopiranja / elektronsko mikroskopiranje ♪
  18.      mikroskópski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na mikroskop: mikroskopski preparat; mikroskopska slika / mikroskopski pregled tkiva; mikroskopska povečava; mikroskopsko opazovanje / mikroskopska tehnika 2. tako majhen, da se vidi le z mikroskopom: mikroskopski delci; mikroskopski organizem // ekspr. zelo majhen: pismo je bilo napisano z mikroskopskimi črkami / favorit ima le mikroskopsko prednost mikroskópsko prisl.: mikroskopsko preiskovati material; mikroskopsko drobna, majhna bitja; mikroskopsko malo prostora ♪
  19.      míkrospóra  -e ž (ȋ-ọ̑) bot. tros, iz katerega zraste rastlina z moškimi spolnimi organi ♪
  20.      míkrostruktúra  -e ž (ȋ-ȗ) teh. zgradba snovi, vidna le z mikroskopom: z mikrostrukturo razčlenjeni vidni pojavi; mikrostruktura kristala // publ. zgradba majhnih družbenih delov, pojavov: mikrostruktura družine, šolskega razreda ♪
  21.      mikrovalóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mikroval: mikrovalovna energija / mikrovalovna zveza / mikrovalovni oddajnik ♦ med. mikrovalovna terapija elektroterapija z mikrovalovi ♪
  22.      míksati  -am nedov. (ȋ) pog. mešati, stepati, mleti z mešalnikom: miksati jajca, sadje, smetano míksan -a -o: miksane pijače ♪
  23.      míkser  -ja m (í) pog. električni aparat za mešanje, stepanje; mešalnik: zdrobiti, zmešati, zmleti v mikserju; mešati pijače z mikserjem; priključki za mikser / dati sadje, smetano v mikser zmešati, stepsti, zmleti ♪
  24.      mikstúra  -e ž (ȗ) farm. tekoča zmes zdravil: piti, pripraviti miksturo; zdraviti z miksturo; grenka mikstura ◊ muz. orgelski register, ki da s pritiskom na tipko poleg osnovnega tona še dva ali več določenih dodatnih tonov ♪
  25.      míl  -a -o prid., miléjši (ȋ ȋ) 1. ki daje zaradi svoje nežnosti, ljubkosti prijeten, blag videz: mil otrok; zelo je mila / imeti mile oči, obraz / v ljudskih pesmih: mila luna; mile zvezdice // ki prijetno, blago učinkuje: ugaja mi njen mili glas, nasmeh; milo petje otrok / dan je bil jasen in mil; jesensko mila pokrajina / ekspr. mili spomini na mladost polni otožnosti, ganjenosti 2. poln dobrote, ljubeznivosti: dobil je milo ženo / mile besede so ga potolažile; sestrino milo srce / postal je milejši do njega // malo strog, malo hud: mil sodnik / mila kazen, sodba / nastopili so milejši časi / kriterij ocenjevanja je bil zelo mil 3. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: skozi veje je pronicala mila svetloba; letošnja zima je mila / milo podnebje podnebje brez hudega mraza in velike vročine / epidemija je nastopila v mili obliki 4. ki vzbuja usmiljenje, ganjenost: mili vzdihi trpečih; milo ječanje ranjenca / mila prošnja 5. knjiž., navadno v povedni rabi, navadno z dajalnikom drag, ljub: vedno mu je bil zelo mil / to ji je mil spomin; najmilejša jim je domača pesem / v nagovoru: mili brat; čakam te, mila deklica; vznes. naša mila domovina 6. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža a) nejevoljo, nestrpnost: pusti ga vendar, za boga milega b) podkrepitev trditve: pod milim bogom za nobeno rabo nisi prav za nobeno; gre, kamor se mu pod milim nebom zahoče kamor hoče / pog. majka mila, je bil hud ● zastar. pobirati mile darove za dobrodelne ustanove darove, denarne prispevke; ekspr. spomnil se je vseh, ki so z milo ali nemilo roko posegli v njegovo življenje z dobroto ali sovraštvom; ubrati milejše strune poskusiti s prijaznejšim, popustljivejšim ravnanjem doseči svoj namen; pog., ekspr. na (vse) mile viže mu je prigovarjal zelo; najej se do mile volje, po mili volji kolikor hočeš; dela z njim po mili volji kakor hoče; ekspr. sreča mu je bila mila razmere, okoliščine so bile zanj ugodne; ekspr. spati pod milim nebom na prostem mílo prisl.: milo se držati; milo gledati koga; zelo milo govori; milo jokati; sonce je milo sijalo; milo doneči zvonovi; milo proseče oči / ekspr. ta človek je, milo rečeno, malo omejen / v povedni rabi milo mi je to slišati ∙ ekspr. milo se mu je storilo (pri srcu) postal je otožen, ganjen míli -a -o sam.: knjiž. njen mili je odšel; nekaj milega je v njegovem obrazu; vrnil mu je milo za drago za žalitev, krivico se mu je maščeval tako ali še huje, kot je bila storjena njemu samemu ♪

   19.251 19.276 19.301 19.326 19.351 19.376 19.401 19.426 19.451 19.476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA