Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (17.876-17.900)



  1.      láški  -a -o prid. () 1. star. italijanski: laški jezik; priti iz laške dežele; sladko laško vino / slabš. laška okupacija 2. agr., v zvezi laški rizling trta z grozdi z drobnimi, belimi jagodami, po izvoru iz Francije: gojiti laški rizling // kakovostno belo kiselkasto vino iz grozdja te trte: buteljka laškega rizlinga ● nar. laški lešniki, orehi boljši, debelejši; nar. laška repa krmna rastlina z užitnimi, krompirju podobnimi gomolji; topinambur; šalj. že sedem laških let te nisem videl zelo dolgo; star. laško olje dobro, rafinirano jedilno olje, zlasti olivnoagr. laška češplja zgodnja češplja italijanske sorte svetlo modre barve s sladkim mesom; bot. laški topol topol z vejami, ki so obrnjene tesno ob deblu navzgor, Populus italica; vrtn. laški fižol okrasna enoletna rastlina z ovijajočim se steblom in živo rdečimi cveti, Phaseolus coccineus láško prisl.: govoriti (po) laško
  2.      lášta  -e ž () alp. polica v skalovju, zlasti porasla s travo: plezalec se povzpne do ozke lašte
  3.      lát  -a m, rod. ed. tudi latú () 1. zgornji del rastline, ki vsebuje zrna, zlasti pri ovsu, prosu: odtrgati lat; zrel lat / proso že dela late 2. nar. (koruzni) storž: pastirji so pekli lateagr. socvetje moških cvetov na vrhu stebla koruze; bot. socvetje z več grozdi na stranskih poganjkih
  4.      lát  -í ž () 1. lat m: težke lati zorečega prosa / oves že dela lati 2. nar. vzhodno (koruzni) storž: kup zrelih lati
  5.      láta  -e ž (á) 1. prečni tramič, drog, zlasti v kozolcu: stopiti na prvo lato; na latah se sušijo snopi; ogrodje za brajdo iz betonskih stebrov in žice ali lat / gledati skozi late; polne late 2. grobo obdelana deska, zlasti za plot: odtrgal je lato in se postavil v bran; late na zidarskem odru 3. nar. letev: sveženj lat / polagati opeko na lategeod. nivelacijska lata priprava v obliki letve z zarisanimi centimetri, ki se uporablja pri določanju višinskih razlik med točkami na terenu; grad. poravnalna lata ravna deska, letev, ki se uporablja za izravnavo zidakov, ometa, tlaka
  6.      látast 2 -a -o prid. () bot. nanašajoč se na lat: lataste in klasaste trave / latasto socvetje socvetje z več grozdi na stranskih poganjkih
  7.      latíca  -e ž (í) nar. lat: težke latice / koruzna latica
  8.      latifúndij  -a m (ú) pri starih Rimljanih zelo veliko kmetijsko posestvo, ki ga obdelujejo sužnji: nastanek latifundijev // v nekaterih deželah zelo veliko kmetijsko posestvo sploh: izkoriščani kmetijski delavci na sicilskih latifundijih
  9.      latifúndija  -e ž (ú) pri starih Rimljanih zelo veliko kmetijsko posestvo, ki ga obdelujejo sužnji: nastanek latifundij // v nekaterih deželah zelo veliko kmetijsko posestvo sploh: sicilske latifundije
  10.      latifundíst  -a m () pri starih Rimljanih, v nekaterih deželah lastnik latifundija: bogati latifundisti
  11.      latinízem  -zma m () lingv. element latinščine v kakem drugem jeziku: latinizmi v francoskih tekstih
  12.      latínski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na jezik starih Rimljanov: latinski napisi na spomenikih; latinske besede; latinsko-slovenski slovar / latinska kultura / latinski jezik / latinska pisava latinica; v srednjem veku so bile šole latinske z latinskim učnim jezikom 2. nanašajoč se na narode, katerih jezik se je razvil iz latinščine: njegov živahni latinski temperament; latinske poteze obraza / latinske dežele / ekspr. organizacija prireditve je bila latinska ne dobra, nekoliko površna / Latinska Amerika države Srednje in Južne Amerike ● Latinska četrt četrt v Parizu, kjer so visoke šole; star. tri leta je sedel v latinskih klopeh je obiskoval gimnazijo; ekspr. latinska šola nekdaj srednja šola, gimnazija s poudarkom na latinskem jezikunavt. latinsko jadro trikotno jadro, privezano na poševni križ; rel. latinski križ križ, ki ima spodnji krak daljši; križ, pri katerem se prsti dotaknejo čela, prsi, leve in desne rame; latinska cerkev katoliška cerkev zahodnega obreda; zahodna cerkev latínsko prisl.: govoriti (po) latinsko; sam.: star. naredil je nekaj latinskih nekaj razredov gimnazije
  13.      latínskoamêriški  -a -o prid. (-) nanašajoč se na Latinsko Ameriko: latinskoameriške države / latinskoameriški plesi plesi, nastali pod vplivom španske ter črnske glasbene in plesne folklore; latinskoameriška glasba glasba s španskimi, portugalskimi in črnskimi folklornimi elementi
  14.      latínstvo  -a s () miselnost, kultura, ki izhaja iz latinske tradicije, literature: posnemanje latinstva; zadnji predstavnik mednarodnega latinstva
  15.      latínščina  -e ž () 1. latinski jezik: vsa svoja dela je napisal v latinščini; znanje latinščine / cerkvena, klasična latinščina / prvo uro smo imeli latinščino pouk tega jezika 2. ekspr., navadno v zvezi lovska latinščina pripovedovanje o (šaljivo) pretiranih ali namišljenih lovskih doživljajih: stari lovci so znani po svoji lovski latinščini
  16.      latíti se  -ím se in latíti -ím nedov. ( í) nav. 3. os., redko delati late: oves se lati
  17.      látje  -a stil. latjè -à s (ā; ) 1. več latov, lati: proso ima polno, težko latje; ovseno latje / oves gre v latje dela late / koruzo je pokosil, preden se je pokazalo latje 2. nar., v zvezi medvedovo latje visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje: trgati medvedovo latje
  18.      látnica  -e ž () redko lata: trhla latnica se je zlomila pod težo snopov / razmajane latnice v plotu
  19.      látnik  -a m () ogrodje (iz lat, letev) za vinsko trto, sadno drevje, popenjavke: trta se vzpenja po latniku; latnik za marelice, vrtnice / sedeti pod latnikom; gost, senčnat latnik
  20.      latováti se  -újem se in latováti -újem nedov.) nav. 3. os., redko delati late: proso se že latuje
  21.      látovje  -a s (á) skupina ali sistem lat, letev: jemati opeko z latovja na strehi / hruška se vzpenja po mrežastem latovju
  22.      látovje  tudi latóvje -a s (ā; ọ̑) latje: težko latovje prosa / koruza že kaže latovje
  23.      látovščina  -e ž (á) 1. ekspr. jezikovno mešana, nerazumljiva govorica: latovščina kramarjev v pristanišču / slabš. pisateljeva nabrekla latovščina jezik, stil // posebna, drugim ljudem nerazumljiva tipična govorica potepuhov, tatov: latovščina pariškega podzemlja // redko govorica posameznih poklicev, skupin; žargon: poslovna, vojaška latovščina 2. govorica, nastala z dostavljanjem, prestavljanjem zlogov: šolarji so se pogovarjali v latovščini
  24.      latrína  -e ž () preprosto stranišče na prostem, zlasti v taborišču: pregrade latrin; izkopati jamo za latrino / v kotu celice je bila kabina z latrino
  25.      látva 1 -e ž (ā) redko lata, letev: raztrgana streha kaže latve

   17.751 17.776 17.801 17.826 17.851 17.876 17.901 17.926 17.951 17.976  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA