Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (17.801-17.825)


  1.      láket  -kta m (ȃ) 1. del roke med zapestjem in komolcem: dotaknil se je njenega lakta; z laktom si obrisati znojno čelo; kratki in debeli lakti // zastar. del roke ob sklepu med podlaktom in nadlaktom; komolec: zavihati si rokave čez lakte 2. nekdaj dolžinska mera za platno, približno 275 cm: dva lakta platna // dolžinska mera za tkanine, približno 77 cm; vatel ♪
  2.      láketbráda  in láket bráda -e ž (ȃ-á) star. zelo dolga brada: pravljica o možu z laketbrado / Pedenj-človek; laket-brada z okna mu po steni pada (O. Župančič) ♪
  3.      lakírati  -am nedov. in dov. (ȋ) prekrivati z lakom: lakirati avtomobil, parket; lakirati s čopičem, s pištolo; lakirati si nohte / lakirati si lase; pren., ekspr. pisatelj življenje preveč lakira lakíran -a -o: lakiran pod; lakirano pohištvo; rdeče lakirani nohti; pozor, sveže lakirano ♪
  4.      lakíren  -rna -o prid. (ȋ) ki je za lakiranje: lakirne barve / lakirna kabina ♦ teh. lakirna pištola ♪
  5.      lakóničen  -čna -o prid. (ọ́) kratek in situaciji ustrezen, jedrnat: lakoničen odgovor; lakonično sporočilo; povelje je bilo lakonično: napad lakónično prisl.: prodajalka je lakonično zavrnila mojo pritožbo / ni prav, je rekel lakonično ♪
  6.      lakonízem  -zma m (ȋ) lit. kratko in situaciji ustrezno izražanje: za tega govornika je značilen lakonizem ♪
  7.      lákot  -i ž (á) star. lakota: huda lakot / umreti za lakotjo / lakot po izobrazbi / ta lakot bi še mater prodal / Mi te redimo, lakot, pa bi nas po strani gledal in še zgago delal? (I. Cankar) ♪
  8.      lákota  -e ž (á) 1. občutek potrebe po jedi: lakota ga muči, tare; čutiti lakoto; huda lakota; ekspr. volčja lakota zelo velika / trpeti lakoto in žejo / občutek lakote ∙ ekspr. začela ga je gruditi lakota postal je lačen; ekspr. lakota je najboljši kuhar lačnemu človeku se zdi vsaka jed okusna 2. pomanjkanje hrane: v deželi je bila lakota; umreti od lakote, zastar. lakote; ekspr. prebivalstvo je cepalo od lakote; pred očmi se mi megli zaradi lakote; velika lakota; smrt od lakote; boj proti lakoti 3. ekspr., s prilastkom velika želja po čem: lakota slave; lakota po naravi, po zemlji / spolna lakota poželjivost 4. slabš. lakomen človek: njegov upnik je bil brezsrčna lakota / kot psovka ali bi rad vse sam pograbil, lakota lačna 5. slabš. kdor živi v slabih gmotnih razmerah: to so same bajtarske lakote / kot psovka tebi nimam kaj vzeti, ti lakota 6. bot. rastlina z vretenasto razvrščenimi listi in štiridelnim belim, rdečim ali rumenim cvetnim vencem, Galium: gozdna, navadna lakota ♪
  9.      lákotiti  -im tudi lakotíti -ím nedov. (á ā; ȋ í) knjiž., redko stradati koga: lakotiti internirance ♪
  10.      lákotnica  -e ž (á) nav. mn. vbočeno mesto na trebuhu med zadnjim rebrom in kolkom: konji so se upehani ustavili in lakotnice so jim plale; brcniti psa v lakotnico; krava ima udrte lakotnice ∙ star. smejal se je, da se je kar za lakotnice prijemal zelo se je smejal ♪
  11.      láksen  -sna -o prid. (ȃ) knjiž. ki ni natančen, strog, zlasti glede disciplinskih, moralnih načel; popustljiv, ohlapen, širokosrčen: znano je, da je v teh stvareh zelo laksen / laksna morala láksno prisl.: laksno obravnavati problem ♪
  12.      lakto...  ali lákto... prvi del zloženk (ȃ) agr. nanašajoč se na mleko: laktodenzimeter ♪
  13.      laktóza  -e ž (ọ̑) kem. disaharid, ki je v mleku, mlečni sladkor: odstotek laktoze v mleku ♪
  14.      láma  -e ž (á) 1. južnoameriška tovorna žival z zelo gosto volnato dlako: težko obložena lama; volna lame 2. tekst. mehka in lahka volnena tkanina, tkana v platneni ali keprovi vezavi: lama za ženske plašče ♪
  15.      lamarkízem  -zma m (ȋ) biol. teorija, po kateri zgodovinski razvoj organizmov temelji predvsem na dedovanju fenotipičnih lastnosti ♪
  16.      lamberíja  -e ž (ȋ) teh. lesena obloga na steni ♪
  17.      lame  in lamé -ja [lamé] m (ẹ̑) tekst. tkanina ali pletenina z vtkanimi zlatimi ali srebrnimi nitmi: lame za večerne obleke; pas iz bleščečega lameja // zlata ali srebrna sploščena nit: pleten večerni komplet, pretkan z lamejem ♪
  18.      laméla  -e ž (ẹ̑) tanka, navadno podolgovata ploščica: tovarna izdeluje kovinske trakove, lamele, debelo pločevino; lamela ploščate baterije; lamele žaluzij ◊ anat. lamela tanka plast kostnega tkiva okrog kostnega kanalčka, platica; bot. središčna lamela prvotni, zunanji del celične membrane; elektr. (komutatorska) lamela; les. lamela parketna deščica, debela 6 do 10 mm; tekst. lamela tanka, podolgovata ploščica iz pločevine, nataknjena na osnovni niti, da ustavi tkalski stroj, če se nit pretrga ♪
  19.      lamélast  -a -o prid. (ẹ̑) sestavljen iz lamel: lamelaste žaluzije ♦ strojn. lamelasta sklopka lamelna sklopka ♪
  20.      lamélen  -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na lamelo: lamelna debelina / lamelni parket ♦ strojn. lamelna sklopka torna sklopka z več kolobarjastimi ploščami; lamelna veriga veriga, pri kateri sestavljajo člene lamele in sorniki ♪
  21.      lamelírati  -am nedov. in dov. (ȋ) teh. iz lamel sestavljati nov proizvod: lamelirati les, pločevino lamelíran -a -o: elektr. lamelirano magnetno jedro magnetno jedro, sestavljeno iz med seboj izoliranih kosov tanke pločevine; les. lamelirani parket; lamelirani tram ♪
  22.      lamentácija  -e ž (á) nav. mn., ekspr. tožba, tarnanje: ne maram njegovih lamentacij; lamentacije nad težavami ◊ rel. peti lamentacije žalostinke preroka Jeremija ♪
  23.      laméta  -e ž (ẹ̑) bleščeča vrvica, bleščeč trak, zlasti za okrasitev novoletne jelke: srebrne, zlate lamete ♪
  24.      lamináren  -rna -o prid. (ȃ) fiz., navadno v zvezi s tok, gibanje pri katerem se posamezne plasti tekočine ali plina gibljejo druga ob drugi, ne da bi se med seboj mešale: laminarni in turbulentni tok ♪
  25.      laminát  -a m (ȃ) teh. plošča, narejena iz več slojev zlasti umetne snovi: lesni, plastični laminati; izdelava laminatov ♪

   17.676 17.701 17.726 17.751 17.776 17.801 17.826 17.851 17.876 17.901  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA