Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (17.451-17.475)


  1.      krónika  -e ž (ọ́) obširnejši zapis pomembnejših dogodkov po zaporedju dogajanja: pisati kroniko; brati kaj v starih kronikah; kronika cerkve, gradu // navadno s prilastkom časopisni zapisi pomembnejših dogodkov s kakega področja: dnevna kronika; šolska kronika / slovenska kulturna kronika ● publ. črna kronika tedna (prometne) nesreče; ekspr. ta človek je živa kronika se dobro spominja dogodkov ◊ lit. dramska kronika dramsko delo v obliki kronike ♪
  2.      kronístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kroniste ali kroniko: kronističen popis revolucije; kronističen pregled dogodkov / noče biti samo kronističen registrator ♪
  3.      kronográf  -a m (ȃ) astr. priprava za zapisovanje časa, v katerem nastopa dogodek ♪
  4.      kronográm  -a m (ȃ) knjiž. napis, katerega poudarjene velike črke dajejo kot rimske številke določeno letnico: kronogram na grajskem vodnjaku ♪
  5.      kronologíja  -e ž (ȋ) 1. knjiž. časovna opredelitev, določitev, navadno po zaporedju dogajanja, nastajanja: sestaviti kronologijo stranke; kronologija pesmi 2. zgod. veda o merjenju, delitvi časa: predavati kronologijo; utemeljitelj moderne kronologije; kronologija in arheologija ♪
  6.      kronolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kronologijo: kronološki pregled dogodkov; kronološka razporeditev pesmi / slike so urejene po kronološkem redu / kronološka razstava o razvoju šolstva ♦ psih. kronološka starost otroka čas od otrokovega rojstva dalje kronolóško prisl.: teksti so razvrščeni kronološko ♪
  7.      kronométrski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na kronometer: kronometrski čas / kronometrsko merjenje ♪
  8.      krónov  -a -o prid. (ọ̑) fiz., kem., v zvezi kronovo steklo kronsko steklo ♪
  9.      kronovína  -e ž (í) v nekaterih državah, nekdaj v sklopu države oblikovana pokrajinska enota s svojo upravo, zastopstvom in pravom: avtonomna kronovina / avstrijske kronovine ♪
  10.      krónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na krono: kronski dragulji / kronska posest, zemlja; upravitelj kronskega imetja / visoka kronska čast / kronska dežela kronovina ◊ fiz., kem. kronsko steklo steklo, ki vsebuje alkalijske kovine ter kalcij in svetlobo zelo malo razklanja; strojn. kronska matica matica, ki ima na čelni strani radialne žlebiče ♪
  11.      krópa  -e ž (ọ́) geogr. močen kraški izvir, pri katerem prihaja voda na površje, kot bi vrela ♪
  12.      króparski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Kropo: kroparski kovači / kroparski lestenci ♪
  13.      kropílček  -čka [u̯č tudi lč] m (ȋ) etn. posodica za blagoslovljeno vodo, navadno na steni v kmečki hiši: v veži je visel kropilček; dotaknila se je kropilčka in se pokrižala ♪
  14.      kropílnik  -a [tudi u̯n] m (ȋ) rel. kropilni kamen: pomočiti prste v kropilnik // kropilnica ♪
  15.      kropíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. v krščanskem okolju razprševati kapljice blagoslovljene vode po mrliču: kropiti z oljčno vejico; pren., ekspr. s solzami je kropil njen grob // tako izkazovati spoštovanje mrliču: veliko ljudi ga je prišlo kropit / kropiti mrliča / ekspr. drugi dan so ga že kropili je bil že mrtev 2. star. močiti, vlažiti: grmovje ga je kropilo / solze ji kropijo oči ◊ rel. prositi za božjo naklonjenost z delanjem obrednih kretenj z blagoslovljeno vodo ♪
  16.      krós  -a m (ọ̑) šport. tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi: gojiti kros / spomladanski, zimski kros / kros z motornimi kolesi ♪
  17.      krôšnja  -e ž (ó) 1. zgornji, vejnati del drevesa: gosta, zelena krošnja; veter je stresal košate krošnje kostanjev; bogata razraščenost krošnje; plezati v vrh krošnje / oblikovati krošnje okrasnih dreves 2. nekdaj lesena priprava za prenašanje drobnih predmetov za prodajo: oprtati krošnjo; s krošnjo na hrbtu je potoval po deželi / ribniška krošnja ◊ alp. priprava za prenašanje težjih tovorov na hrbtu v hribe ♪
  18.      krošnjár  -ja m (á) 1. nekdaj kdor v krošnji prenaša in prodaja drobne predmete: krošnjar si je oprtal napol prazno krošnjo; kupiti kaj od krošnjarja / kočevski krošnjar; ribniški rešetarji in krošnjarji / kot krošnjar je prehodil veliko sveta 2. redko branjevec, kramar: takšne stvari se dobijo pri vsakem krošnjarju ♪
  19.      krošnjáriti  -im nedov. (á ȃ) 1. nekdaj v krošnji nositi in prodajati drobne predmete: v mladosti je krošnjaril; odločil se je, da bo šel krošnjarit v tuje dežele 2. slabš., redko kupčevati, prekupčevati: krošnjariti s slikami ♪
  20.      krošnjàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima zelo razvito krošnjo: veter maje krošnjate bore; sedeli so pod krošnjato jablano ♪
  21.      krótica  -e ž (ọ́) manjšalnica od krota: na stezo je skočila krotica / ti krotica mala ♪
  22.      krotíčast  -a -o prid. (í) star. krtičast: krotičaste noge ♪
  23.      krotílec  -lca [lc in u̯c] m (ȋ) kdor kroti navadno (divje) živali: krotilec kač, levov / krotilec konj / slabš. bil je krotilec, ne pa vzgojitelj ♪
  24.      krotíti  -ím nedov. (ȋ í) delovati na žival tako, da se obnaša mirno, ubogljivo: z vajetmi je krotil iskre konje; krotiti psa / krotiti nemirno čredo / krotiti leve, tigre / ekspr. otrok ni mogla več krotiti // nav. ekspr. delovati na kaj tako, da se zmanjša stopnja, silovitost pojavljanja: gasilci so le s težavo krotili ogenj; krotiti divjanje vode / reko krotijo z nasipi; pren. krotiti upornike // nav. ekspr. obvladovati, zadrževati: krotiti jezo, strast; težko je krotil svoje želje; ni se mogel več krotiti / le s težavo je krotila smeh ● ekspr. kroti jezik zelo rad bi kaj povedal, pa molči; ne govori mnogo krotèč -éča -e: kroteč jezo je delal dalje ♪
  25.      krotkosŕčen  -čna -o prid. (ȓ) star. ponižen, krotek: krotkosrčen človek ♪

   17.326 17.351 17.376 17.401 17.426 17.451 17.476 17.501 17.526 17.551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA