Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (17.301-17.325)


  1.      kríliti  -im nedov. (í ȋ) s končinami delati gibe sem in tja, navadno neusklajeno: petelin je krilil s perutmi in pel; kriliti z nogami, rokami / otrok je brcal in krilil / ekspr. hodil je po vrvi in krilil z rokami lovil ravnotežje; pren., knjiž. bor krili v vetru krilèč -éča -e: grozil mu je, krileč s pištolo ♪
  2.      krílo 1 -a s (í) 1. nav. mn. organ za letanje na trupu žuželk in ptičev: petelin je razprostrl, razširil krila; mahati, prhutati s krili; orla je zmeril čez razpeta krila; sokolja krila; metulj z belimi, pisanimi krili / krila žuželk / pesn., z oslabljenim pomenom razpeti krila hrepenenja 2. del letala, ki ga drži pri letenju v zraku: razpetina, širina kril / letalsko krilo 3. stranski, navadno oblikovno zaključen del stavbe: prostor zavzema celotno krilo; dolgo in ozko krilo gradu // s prilastkom vsak od dveh ali več delov navadno gibljive celote: okensko krilo; odpreti vratno krilo 4. stranski, bočni del kake formacije, navadno vojaške: odbiti sovražnika na obeh krilih; krilo flote; napad na krilo / kot povelje z desnim krilom naprej // s prilastkom skupina ljudi, ki se loči od drugih skupin v kaki celoti: demokratično krilo; oportunistično krilo v parlamentu / desno, levo krilo stranke ● ekspr. pohvala mu je dala krila postal je navdušen, zelo prizadeven, navadno pri kakem delu; ekspr. njegova domišljija je dobila krila postala je zelo bujna ◊ aer. krilo delta in delta krilo krilo, ki ima obliko trikotnika; agr. krilo kožnat izrastek na semenu ali plodu, ki temu omogoča letenje; bot. krilo stranski venčni list metuljastega cveta; med. pljučno krilo vsak od dveh delov pljuč; šah. krilo vsaka od dveh strani šahovnice; damino krilo; šport. desno krilo igralec, ki igra na desni strani napadalne vrste, zlasti pri nogometu; desna stran napadalne vrste, zlasti pri nogometu; šotorsko krilo; um. krilo oltarja gibljivi del tridelnega gotskega oltarja; zool. sprednja, zadnja krila žuželk ♪
  3.      krílo 2 -a s (í) 1. žensko oblačilo, ki pokriva spodnji del telesa: obleči krilo in bluzo; biti v krilu; dolgo krilo; nabrano, nagubano krilo; široko športno krilo / hlačno krilo krojeno kot hlače / spodnje krilo del ženskega spodnjega perila v obliki krila // ekspr. ženska, navadno v odnosu do moškega: ogreje se za vsako krilo; samo za krili leta 2. star. naročje: vzeti otroka na krilo; položiti glavo materi v krilo / knjiž. vrnil se je v krilo domovine ● star. hodi še v krilu je še otrok; ekspr. držati se materinega krila biti v svojem ravnanju nesamostojen, odvisen zlasti od matere ♪
  4.      krílovka  -e ž (í) muz. trobenta z mehkim in temnim zvokom: igrati (na) krilovko ♪
  5.      krílski  -a -o prid. (ȋ) šport., v zvezi krilska vrsta igralci, ki povezujejo obrambo in napad, zlasti pri nogometu: odlična igra krilske vrste ♪
  6.      krímer  -ja m (ȋ) tekst. plišasta tkanina, podobna astrahanu: plašč iz krimerja ♪
  7.      kriminálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na kriminalce ali kriminal: raziskovati primere kriminalnega alkoholizma, banditizma / kriminalna organizacija / kriminalna dejanja / v njem se je prebudil kriminalni nagon / kriminalna tehnika ♦ jur. kriminalna statistika // pog., ekspr. zelo slab, nemogoč, nesprejemljiv: njegov nastop je bil kriminalen; hiša je v kriminalnem stanju 2. kriminalističen: kriminalni agent, inšpektor; uslužbenci kriminalne policije 3. ki opisuje, prikazuje dejavnost kriminalcev in kriminalistov: bral je samo kriminalne romane; kriminalna zgodba ♪
  8.      kriminalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kriminaliste ali kriminalistiko: kriminalistične metode / dobil je kriminalistično službo / kriminalistični inšpektor; mednarodna kriminalistična policija / inštitut za kriminološke in kriminalistične raziskave ♪
  9.      kriminalístika  -e ž (í) veda o odkrivanju, raziskovanju in preprečevanju kaznivih dejanj: na fakulteti predava kriminalistiko / postal je strokovnjak za mladinsko kriminalistiko // odkrivanje, raziskovanje in preprečevanje kaznivih dejanj: že vrsto let se ukvarja s kriminalistiko ♪
  10.      kriminálka  -e ž (ȃ) 1. literarno delo iz življenja in delovanja kriminalcev in kriminalistov: bral je predvsem kriminalke in stripe / napeta kriminalka / ekspr. roman je čisto navadna kriminalka // filmska upodobitev takega dela: gledati kriminalko / v kinu predvajajo same kriminalke 2. ženska oblika od kriminalec: kaznilnica za kriminalke ♪
  11.      kriminologíja  -e ž (ȋ) veda o vzrokih, pojavnih oblikah in posledicah kriminalitete: profesor za kazensko pravo in kriminologijo / inštitut za kriminologijo ♪
  12.      krínka  -e ž (ȋ) predmet za zakritje, spremembo obraza: za ples si je nadel krinko; roparji so nosili krinke; imela je dobro krinko; pustne krinke; nosi krinko koze // ekspr., navadno s prilastkom kar prikriva, zakriva pravi videz, podobo česa: nadevati si krinko učenosti; sneti krinko amaterstva; pod krinko prijateljstva ga je izkoriščal; za to krinko se skriva njegova nemoč; krinka laži ● ekspr. pri njem je to samo krinka nepristno, lažno predstavljanje sebe; ekspr. končno mu je strgal krinko pokazal je njegovo pravo, resnično bistvo, podobo ♪
  13.      krio...  ali krío... prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na zelo nizko temperaturo: kriogenika, kriometer; kriokirurgija ♪
  14.      kriogénika  -e ž (ẹ́) teh. veda o zelo nizkih temperaturah ♪
  15.      kriogénski  -a -o prid. (ẹ̑) teh. nanašajoč se na delovanje pri zelo nizki temperaturi: kriogenske naprave / kriogenska tehnika ♪
  16.      kriolít  -a m (ȋ) min. rudnina natrijev aluminijev fluorid: pridobivanje kriolita; uporaba kriolita pri pridobivanju aluminija / sintetični kriolit ♪
  17.      krípa  -e ž (í) nar. lažji vprežni ali samotežni voz s košem: na dvorišču je stala kripa / naložili so polno kripo gnoja koš na takem vozu // slabš. vozilo, navadno slabše: kupil je staro kripo ♪
  18.      krípelj  -na tudi -plja [pǝl] m (í) nižje pog. invalid, pohabljenec: dobil je strel v koleno in ostal kripelj / kot psovka ti kripeljni mi delajo spet težave ♪
  19.      kristál  -a m (ȃ) 1. min. telo s pravilno notranjo zgradbo in ravnimi mejnimi ploskvami: kremenov, silicijev kristal; ledeni kristal; kristali različnih kamnin, rudnin; rast in oblika kristalov / brezbarvni kristali / naravni, umetni kristali // ekspr., s prilastkom kar je zlasti po lesku podobno kristalu: snežni kristali so se lesketali v soncu / kristali solz 2. izdelek iz kristalnega stekla: kristali za lestenec / dragocen beneški kristal // kristalno steklo: kozarci iz kristala ♪
  20.      kristálast  -a -o prid. (ȃ) kristalen: kristalasta kamnina; amorfne in kristalaste snovi / kristalasto lesketanje ♪
  21.      kristálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na kristal: a) veliki kristalni skupki; kristalna snov / kristalna oblika, ploskev / kristalna struktura / kristalni sladkor b) kristalna gora / čudovita kristalna palača c) v omari so se svetili kristalni kozarci; kristalno ogledalo 2. knjiž., ekspr. izredno čist, prozoren: kristalni vir; med gorami leži kristalno jezero / kristalne solze; pren. kristalen značaj // ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: kristalna čistost, prozornost vode / kristalni hlad ◊ fiz. kristalni mikrofon mikrofon, ki izkorišča električno napetost, povzročeno z deformacijo kristala; kem. kristalna voda voda, ki je v kristalu vezana na molekule; min. kristalna mreža shematični prikaz notranje zgradbe kristala; kristalno zrno kristal s pravilno notranjo zgradbo in nepravilno zunanjo obliko; teh. kristalno steklo svinčevo steklo, brušeno tako, da močno lomi svetlobne žarke kristálno prisl.: kristalno čist ♪
  22.      kristalizácija  -e ž (á) glagolnik od kristalizirati: kristalizacija proteinskih snovi; aparat za kristalizacijo / kristalizacija sladkorja / ideološka kristalizacija; prišlo je do kristalizacije stališč ♪
  23.      kristalizátor  -ja m (ȃ) 1. kem. naprava, v kateri kaj kristalizira: prodati kristalizator; dati v kristalizator 2. kem. snov, ki pospešuje kristalizacijo drugih snovi: ta snov je dober kristalizator 3. publ., ekspr. kdor daje čemu dokončno, jasno obliko, podobo: idejni kristalizator / knežji dvori so postali kristalizatorji kulturnih prizadevanj ♪
  24.      kristalizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) prehajati v kristalno obliko: ta snov kristalizira pri zelo nizki temperaturi / jod kristalizira v sivo črnih kristalih kristalizírati se ekspr. dobivati dokončno, jasno obliko, podobo: postopno so se kristalizirala enotna družbenopolitična izhodišča / okus se mu kristalizira kristalizíran -a -o: kristaliziran kremen ♪
  25.      kristalnína  -e ž (ȋ) izdelki iz kristalnega stekla: v omari je bilo veliko kristalnine ♪

   17.176 17.201 17.226 17.251 17.276 17.301 17.326 17.351 17.376 17.401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA