Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (17.201-17.225)



  1.      kréčnica  -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. rastline, navadno blazinaste, z majhnimi cveti v socvetju, Saxifragaceae
  2.      kréda  -e ž (ẹ̑) 1. snov za pisanje po večjih površinah, navadno v obliki podolgovatega predmeta: kupiti kredo; pisati s kredo na tablo; barvasta kreda; košček krede; škatlica kred; bled kot kreda / krojaška kreda; šolska kreda // petr. rahla usedlina iz hišic odmrlih luknjičark: kopati kredo / jezerska kreda usedlina iz drobcev apnenca in dolomita 2. um. mehek, navadno črn ali rjav risarski material: riše s kredo in ogljem / risba v kredi // risarska tehnika s takšnim materialom: kredo je opustil in začel z oljem 3. geol. obdobje mezozoika, v katerem so se razvili listavci in žužkojedi: jura in kreda ● star. dobiti kaj na kredo na kredit, upanjeobrt. snov za beljenje iz kaolina
  3.      krédast  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kredo: kredasta masa / kredaste skale / ekspr. bila je čisto kredasta v obraz bela
  4.      kredénca  -e ž (ẹ̑) kos pohištva, podoben omari, navadno za posodo in pribor: vzeti krožnike iz kredence; steklenico je postavil v kredenco; police v kredenci / kuhinjska kredenca / v jedilnico je postavil veliko hrastovo kredenco z rezbarijami
  5.      kredít  -a m () materialna sredstva, ki jih da upnik dolžniku z obveznostjo kasnejše vrnitve: dobiti velik kredit; jemati kredite; prositi za kredit; vračanje kredita; jamstvo za kredit / najeti kredit / dati komu kredit / črpati kredit jemati posamezne zneske do višine odobrenega zneska; v banki imam še nekaj kredita; porabil je že ves kredit; blokiranje kreditov / odobriti kredit / odplačal, vrnil je že ves kredit dolg / bančni kredit ki ga da banka; denarni kredit v obliki denarja // razmerje med upnikom in dolžnikom, ki nastane z dajanjem takšnih materialnih sredstev: skleniti kredit; ustvarjati vedno nove kredite; pravna oblika kredita / referent za kredit / dolgoročni kredit nad deset let; kratkoročni kredit do dveh let; srednjeročni kredit od dveh do desetih let // v prislovni rabi, v zvezi na kredit izraža trgovanje, ki temelji na takšnem razmerju: avtomobili se dobijo na kredit; kupovati, prodajati na kredit ● ekspr. pri vseh ljudeh ima kredit mu zaupajo, verjamejo; ekspr. toliko kredita že imam pri tebi, da mi boš verjel toliko mi že zaupaš, da mi boš verjel; ekspr. živeti na kredit biti vedno zadolžen; ekspr. bil je ob ves kredit izgubil je zaupanje, spoštovanjefin. blagovni kredit za financiranje trgovanja z blagom; investicijski krediti za investicije; izvozni kredit; javni kredit ki ga najamejo državni organi; namenski kredit za točno določen namen; obrestni kredit pri katerem mora dolžnik plačati tudi obresti; obročni kredit dan s pogojem obročnega odplačevanja; potrošniški kredit; premostitveni kredit; (proračunski) kredit materialna sredstva, ki jih odobri država brez obveznosti vrnitve; zasebni kredit
  6.      kreditíranje  -a s () glagolnik od kreditirati: kreditiranje kmetijstva / spremeniti sistem kreditiranja / kratkoročno kreditiranje / sklad za kreditiranje stanovanjske izgradnje
  7.      kreditírati  -am dov. in nedov. () dati kredit: kreditirati zasebne kmete // s kreditom omogočiti kako delo: kreditirati izvoz; banka kreditira več objektov / žarg. nakupe so jim kreditirali dali na kredit
  8.      kredítor  -ja m () fin. kdor da kredit, upnik: iskati kreditorja za gradnjo novega obrata; potencialni kreditor
  9.      krédnat  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kredo: krednat prah / krednata tla / krednate skale
  10.      krég  -a m (ẹ̑) pog. 1. opominjanje, oštevanje: malo krega je včasih dobro 2. prepir, prerekanje: iz hiše se je zaslišal kreg
  11.      krégati  -am nedov. (ẹ̑) pog. opominjati, oštevati: če je jokal, ga je kregal; mati jo je večkrat kregala; kregati učenca zaradi malomarnosti; glasno ga je kregal / za vsako stvar me krega krégati se 1. prepirati se, prerekati se: kregali so se za nepomembne reči; še vedno se krega z dekletom; kar naprej sta se kregala 2. redko jeziti se, hudovati se: vedno se krega nanj ● otr., v krščanskem okolju bogec se krega grmi; ekspr. ptiči se kregajo glasno čivkajo, pojejo
  12.      kréheljc  -a [hǝl] m (ẹ̑) zool. divja raca z zelenimi očmi, Anas crecca: iz ločja je zletela jata kreheljcev
  13.      kreírati  -am nedov. in dov. () 1. uresničevati določene sposobnosti, prizadevanja zlasti v gledališki umetnosti, ustvarjati: iz razočaranja kreira fiktivni svet; v tem nastopu je kreiral eno svojih najboljših vlog / kreirati Hamleta // obl. uresničevati svoje izvirne zamisli na področju mode: za pomlad so kreirali nove kostime 2. knjiž. dajati komu, čemu bistvene značilnosti, oblikovati: kot umetnika so ga kreirali predvsem klasiki; kreirati zunanjo politiko / v svojih delih je skušal kreirati nov svet kreíran -a -o: prodaja kreiranih modelov
  14.      krèk  medm. () posnema glas čigre ali nekaterih drugih ptic: krek, krek, vrešči čigra
  15.      kréker  -ja m (ẹ̑) gastr. krhko, ploščato pecivo iz nevzhajanega testa, navadno slano in z dodatki: jesti krekerje; sendvič iz krekerjev / krekerji s sirom
  16.      kreking  tudi cracking -a [kréking] m (ẹ̑) kem. pridobivanje bencina, petroleja iz mineralnega olja z visoko temperaturo in visokim pritiskom: začeti v proizvodnji s krekingom; neskl. pril.: kreking proces
  17.      krékovt  -a m (ẹ̑) zool. ptica z močnim kljunom in kratkim repom, ki se hrani predvsem z gozdnimi sadeži, Nucifraga caryocatactes: ustrelil je šojo in krekovta
  18.      kreljút  -i ž () knjiž. perut: petelin frfota s kreljutmi; netopirjeve kreljuti; ptica z zlomljeno kreljutjo
  19.      kréma  -e ž (ẹ̑) 1. mazilo za nego, zaščito kože: uporabljati kremo; natreti obraz, roke s kremo; kreme in dišeča olja / čistilna krema; dnevna, nočna krema; mastna krema ki vsebuje veliko maščobe; krema za sončenje // sredstvo za čiščenje, loščenje: namazati čevlje s kremo / rabi se samostojno ali s prilastkom: brivska krema; krema za čevlje; krema za zobe 2. gostejša slaščica iz jajc, smetane, sladkorja z različnimi dodatki: postreči s kremo ◊ gastr. krema nadev za slaščice iz masla, sladkorja in različnih dodatkov; kozm. hranilna krema ki vsebuje veliko za kožo hranilnih snovi; regenerativna krema
  20.      krémast  -a -o prid. (ẹ̑) podoben barvi smetane, rumeno bel: platno je kremaste barve
  21.      krematórij  -a m (ọ́) stavba, prostor, kjer se sežigajo mrliči: zgraditev krematorija; pokopališče s krematorijem
  22.      krêmen  -éna mẹ́) zelo trda in krhka kamnina steklenega sijaja: lomiti kremen; zrna kremena; po značaju je trd kot kremen / kremen in jeklo; pren., pesn. Kuj me, življenje, kuj! Če sem kremen, se raziskrim (O. Župančič)min. kristalna ali zrnata oblika kremenice // kos, del te kamnine: ukresati iskro iz kremena; konji so dirjali tako, da je letel kremen izpod kopit / puška na kremen kremenjača
  23.      krémen  -mna -o prid. (ẹ̑) 1. v zvezi kremna rezina slaščica iz maslenega testa in kreme: jesti kremne rezine; postreči s svežimi kremnimi rezinami 2. redko kremast, krem: klobuk kremne barve ◊ gastr. kremna jed gosto tekoča jed, pripravljena v mešalniku
  24.      kreménast  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na kremen: kremenasta usedlina / kremenasta zemlja / kremenast apnenec ♦ arheol. kremenasto orodje; bot. kremenaste alge alge s kremenasto lupinico, Diatomeae kreménasto prisl.: kremenasto siva barva
  25.      kreménčast  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kremen: kremenčasta prst / kremenčasta pot / kremenčast pesek kremenovbot. kremenčaste alge kremenaste alge

   17.076 17.101 17.126 17.151 17.176 17.201 17.226 17.251 17.276 17.301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA