Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (1.719-1.743)



  1.      éter 2 étra m (ẹ́) 1. fiz., nekdaj domnevna snov, ki napolnjuje ves prostor in telesa in po kateri se širi elektromagnetno valovanje: gibanje Zemlje po etru ∙ publ. poslati sporočilo v eter, po etru po radiu 2. pesn. zrak, ozračje: jesenski veter nosi listje v eter; v sinjem etru kroži letalo
  2.      eričen  -čna -o prid. (é) ki učinkuje breztelesno, zelo nežno: eterična lepotica; eterično bitje; svetla obleka jo je delala eterično / eterična ljubezen duhovna, poduhovljena / eterična samota ki nima nobenih stikov z resničnostjo; eterično razpoloženje / eterične melodije ◊ kem. eterično olje hlapljiva tekočina prijetnega vonja, ki se pridobiva iz rastlin z destilacijo erično prisl.: lik glavne igralke je učinkoval nekoliko eterično; eterično nežne barve
  3.      eričnost  -i ž (é) lastnost, značilnost eteričnega: privlačevala ga je njena eteričnost; v pesmi je izražena lahkotnost in eteričnost razpoloženja
  4.      eternít  -a m () zmes cementa in azbesta za izdelavo trdnih plošč, cevi: plošča iz eternita // izdelki iz te zmesi: lopa je zgrajena iz valovitega eternita; streha je krita z eternitom
  5.      eterníten  -tna -o prid. () ki je iz eternita: eternitni strešniki; eternitna cev, plošča
  6.      ezijski  -a -o prid. (ẹ́) geogr., v zvezi etezijsko podnebje subtropsko podnebje z milo, deževno zimo in suhim, vročim poletjem; sredozemsko podnebje
  7.      etikéten 1 -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na etiketa1: etiketni napisi ♦ obrt. etiketni stroj stroj za tiskanje etiket
  8.      etikéten 2 -tna -o (ẹ̑) pridevnik od etiketa2: etiketna pravila
  9.      evaporiméter  -tra m (ẹ̄) meteor. priprava za merjenje množine izhlapele vode
  10.      evidénten  -tna -o prid. (ẹ̑) razumljiv, pojmljiv brez dodatnih podatkov; jasen, očiten: trditev je evidentna resnica; načrtna ureditev mesta je evidentna evidéntno prisl.: niso nas dovolj evidentno poučili
  11.      evolvénten  -tna -o prid. (ẹ̑) strojn., v zvezi evolventni zobje zobje, ki imajo obliko evolvente
  12.      evktik  -a m (ẹ́) kem. zlitina ali zmes v takem razmerju sestavin, da ima najnižje možno strdišče
  13.      ezoričen  -čna -o prid. (é) knjiž. ki je le za ozek, zaprt krog ljudi: ezoteričen nauk, spis; ezoterična umetnost / ezoterična zveza med konkretnimi dejstvi in prvotnimi idejami notranja
  14.      fagocíten  -tna -o () pridevnik od fagocit: fagocitna teorija
  15.      fájmošter  -tra m (á) pog. župnik: fajmošter in kaplan // nav. slabš. duhovnik sploh: fajmoštrov ni maral
  16.      fakulta  -e ž (ẹ̑) učno-znanstvena enota univerze: vpisal se je na medicinsko fakulteto; diplomiral je na filozofski fakulteti; pravna fakulteta; fakulteta za strojništvo; predstojnik fakultete; slušatelj fakultete za arhitekturo; profesor na ekonomski fakulteti / pog.: moj šef ima fakulteto fakultetno izobrazbo; končal je fakulteto študij na fakulteti / ekspr. zbrala se je vsa fakulteta vsi ljudje, ki so na fakulteti // poslopje te ustanove: zbrali se bomo pred fakulteto ◊ mat. fakulteta n produkt vseh naravnih števil od 1 do n
  17.      fakulten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na fakulteto: fakultetni študij, učitelj / imeti fakultetno izobrazbo / fakultetna uprava fakultno prisl.: fakultetno izobražen strokovnjak
  18.      falansrij  -a tudi falansr -ja m (é; ) soc., po Fourierovi zamisli socializma prostor za skupno življenje in delo osnovne družbene enote
  19.      falíten  -tna -o prid. () knjiž. gospodarsko propadel: faliten trgovec; falitno podjetje
  20.      falótek  -tka m (ọ̑) manjšalnica od falot: kaj naš, sosedov je šele falotek
  21.      falzéten  -tna -o (ẹ̑) pridevnik od falzet: falzetni glas, tenor
  22.      fantásten  -tna -o prid. () raba peša fantastičen: fantastna podoba, scena, slika / ta človek ima naravnost fantasten spomin; sam.: njegove slike imajo nekaj fantastnega in romantičnega
  23.      fan  -éta m ( ẹ́) ekspr. nedorasel fant: kurir je bil dolg, suh fante; prevrača kozolce kot desetleten fante / slabš. kdo bo poslušal takega fanteta
  24.      fan  -éta s ( ẹ́) slabš. nedorasel fant: harmoniko je vleklo drobno fante; gosposko, negodno fante; na pol odraslo fante / glej ga, fanteta predrznega, še odgovarjalo bi mi
  25.      fántek  -tka m () 1. deček, zlasti predšolski: fantki in deklice se igrajo na pesku; prosim jopico za petletnega fantka / kot nagovor fantek, je kdo doma? / ekspr. ima dva zdrava fantka majhna sinova / šalj. mamin fantek sin, kateremu posvečajo starši pretirano skrb, nego 2. ekspr. droben, majhen fant: takega fantka se menda ne boš bal

   1.594 1.619 1.644 1.669 1.694 1.719 1.744 1.769 1.794 1.819  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA