Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (17.151-17.175)


  1.      krasôta  -e ž (ó) knjiž. (izredna) lepota: govoril je o ženski krasoti; tu ne manjka krasote in cvetja / občudovali smo krasote pokrajine ♪
  2.      krásta  -e ž (á) strjen, posušen izcedek na rani: krasta se naredi, odpade; imeti gnojne kraste; odluščiti krasto // mn., nar. garje: nalezel se je krast ♪
  3.      krástav  -a -o prid. (á) ki ima kraste: krastav obraz; roke je imel krastave in marogaste / zanemarjene krastave rane / krastava jabolka / krastave pege ♪
  4.      krástavka  -e ž (á) bot. strupena lističasta goba s sivo rjavim klobukom, prekritim z belimi pikami; panterjeva mušnica ♪
  5.      krástavost  -i ž (á) 1. lastnost, značilnost krastavega: krastavost obraza 2. agr. glivična bolezen drevja, zlasti sadnega, pri kateri nastanejo na listih in sadežih krastave pege; škrlup: krastavost kumar, sadja ♪
  6.      krásti  krádem nedov., stil. kràl krála (á ȃ) jemati kaj s prisvojitvenim namenom na skrivaj in brez dovoljenja in vednosti lastnika: tat krade; dokazali so mu, da je kradel in ropal; krasti denar; otroci so kradli jabolka na vrtu; krade kot sraka / ta pa zelo rad krade / brezoseb. tako kot danes se še ni kradlo; pren., ekspr. občutek krivde mu je kradel spanec // povzročati, da kdo izgublja zlasti določene moralne kvalitete: krasti komu čast; s takšnim govorjenjem mu je kradel dobro ime, ugled ● ekspr. bogu čas krasti lenariti; ekspr. čas mu krade moti ga pri delu zaradi nepomembnih stvari; preg. kdor laže, ta krade lažnivemu človeku se pripisuje tudi tatvina ◊ etn. blago krasti otroška igra, pri kateri udeleženec v vlogi kupca ugiblje, katero blago predstavljajo drugi krásti se nav. ekspr. brez šuma, pritajeno hoditi: med travo se je kradla neka žival / večkrat se je kradel z doma, iz hiše; tiho se je kradel k oknu / pogledi so se mu kradli k njej skrivaj uhajali // komaj opazno, navadno samovoljno prodirati, premikati se: solze so se ji kradle iz oči; v srce se ji tiho krade huda slutnja / skozi okno se je pričela krasti luč, svetloba; pren. ta človek se ji večkrat krade v misli ♪
  7.      kráški  -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na kras: kamnit, pust kraški svet; pogozdovanje kraških goličav; kraška pokrajina; kraška tla / kraški izvir; kraška jama podzemeljska jama v kraškem svetu 2. nanašajoč se na Kras: postregli so jim s kraškimi specialitetami / to je značilna kraška govorica / pili so kraški teran teran s Krasa; kraška burja; kraško dvorišče dvorišče, obdano s stanovanjskimi in gospodarskimi poslopji, na vhodni strani pa z zidom in vrati ◊ agr. kraška motika kopača z dvema ali tremi roglji; bot. kraški gaber nizko drevo z majhnimi listi, ki raste na dinarskem krasu, Carpinus orientalis; kraški šetraj pritlikav grmiček s črtalasto suličastimi listi in navadno belimi cveti v socvetjih, Satureja montana; gastr. kraški pršut svinjsko stegno, presušeno na zraku; geogr. kraški pojavi; kraška dolina; kraško polje podolgovat zaprt svet na krasu z ravnim dnom in navadno s ponikalnico ter občasnimi poplavami ♪
  8.      kràt  kráta m (ȁ ā) 1. mat. grafično znamenje za množenje: med številki napisati krat [x] 2. raba peša, v prislovni rabi, s števnikom ali izrazom količine izraža število ponovitev, kot jih nakazuje števnik ali izraz količine: že nekaj kratov je menjal službo; koliko kratov sem mislil nate kolikokrat; velikokrat; kakšnih pet kratov me je obiskal petkrat / zastar. vsota se je izplačala v štirih kratih obrokih ♪
  9.      kràt  kráti ž (ȁ ā) star., v prislovni rabi, navadno z izrazom količine izraža število ponovitev, kot jih nakazuje izraz količine: tiste redke krati, ko ga vidi, se mu izogne; ne prihaja na obisk kakor prejšnje krati prej; zadnjo krat ti rečem zadnjikrat, zadnjič; n-krat tolikšen; prim. drugekrati, enekrati, nekajkrati ipd. ♪
  10.      krat  prisl. 1. mat. izraža množenje: dva krat [x] dve je štiri; a krat [.] b je ab / pog. soba je velika štiri krat tri (metre) 2. s števnikom izraža število ponovitev, kot jih nakazuje števnik: srce udari približno 70-krat na minuto; prim. dvakrat, stokrat, večkrat ♪
  11.      kratíca  -e ž (í) ustaljena okrajšava večbesednih imen, navadno iz začetnih črk ali zlogov: raba kratic // okrajšana beseda ali besedna zveza; okrajšava: na koncu knjige je dodan seznam kratic; v tekstu je veliko kratic ♪
  12.      krátiti  -im nedov., tudi kratíte; tudi kratíla (á ā) 1. z dajalnikom povzročati, delati, da ima kdo česa manj: kratili so mu osnovne pravice; prostosti, svobode mu ne kratimo; kratiti komu dolžno spoštovanje; teh ugodnosti si ne bom dovolil kratiti / ne krati mi veselja / z vpitjem mu je kratil jutranji mir, počitek; pojdi in ne krati mi spanja // star. braniti, preprečevati: vedno mu je kratila pijačo; nihče mi tega ne more kratiti 2. star., z dajalnikom povzročati, da kaj po občutku hitreje, prijetneje mine; krajšati: z veselim pripovedovanjem ji je kratil zimske večere ∙ star. s petjem si krati čas se zabava, odganja občutek praznote 3. zastar. delati kaj (bolj) kratko; skrajševati, krajšati: kratiti obleko / dan se že krati ♪
  13.      kratko...  prvi del zloženk nanašajoč se na kratek: kratkoceven, kratkodlak, kratkohlačnik; kratkotrajen ♪
  14.      kratkočásnež  -a m (ȃ) ekspr. kratkočasen človek: bil je prijeten kramljavec in kratkočasnež ♪
  15.      kratkočásnica  -e ž (ȃ) ekspr. kratkočasna zgodba, pripoved: pripovedoval mu je burkaste kratkočasnice // kratkočasna ženska: prijetno mu je bilo v družbi te kratkočasnice ♪
  16.      kratkodnévnica  -e ž (ẹ̑) bot. rastlina, ki potrebuje za rast ali cvetenje manj kot dvanajst ur dnevne svetlobe ♪
  17.      kratkodôben  -bna -o prid. (ó ō) knjiž. kratek, kratkotrajen: kratkodobno veselje ♪
  18.      krátkomálo  in krátko málo prisl. (ā-á) ekspr. uvaja strnjen zaključek povedanega: niso bili ne učenjaki ne filozofi, bili so kratkomalo zdravo misleči ljudje; bil je kratkomalo vsega zmožen // izraža podkrepitev trditve ali zanikanja: o zadevi je veliko govoril, lotil se je pa kratkomalo ni; če bomo hodili tako počasi, nas bo kratkomalo prehitela noč // izraža, da se dejanje zgodi brez preudarka, obotavljanja: nisem za to, da bi se kratkomalo ravnali po drugih; nič ni premišljevala, rekla je kratkomalo ne / v medmetni rabi: kratkomalo, bilo je zabavno; kratkomalo, ne verjamem mu ♪
  19.      kratkopecljàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima kratek pecelj: kratkopecljati listi, plodovi / kratkopecljat cvet ♪
  20.      kratkopŕst  -a -o prid. (ȓ r̄) ki ima kratke prste: imel je debelo, kratkoprsto roko ♪
  21.      kratkorép  in kratkorèp -épa -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) ki ima kratek rep: na vrvici je vodil kratkorepega psa ♪
  22.      kratkoróčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kratek rok: kratkoročni kredit; kratkoročno posojilo / kratkoročni načrt podjetja; skleniti kratkoročni trgovinski sporazum // redko kratkotrajen: kratkoročno zdravljenje ♪
  23.      kratkosápen  -pna -o prid. (ȃ) ekspr. ki je v poteku večkrat prekinjen: melodika je bila kratkosapna // ki traja kratek čas: kratkosapna ambicija ♪
  24.      kratkoúmen  -mna -o prid. (ú ū) star. nespameten, neumen: le kako je mogel biti tako kratkoumen ♪
  25.      kratkovíden  -dna -o prid., kratkovídnejši (í ȋ) 1. ki dobro vidi samo bližnje predmete: bil je zelo kratkoviden in je moral nositi očala / kratkovidne oči 2. nav. ekspr. ki ne vidi vnaprej poteka česa: kratkoviden politik / napovedi so se izkazale za zelo kratkovidne kratkovídno prisl.: v tem primeru je ravnal zelo kratkovidno ♪

   17.026 17.051 17.076 17.101 17.126 17.151 17.176 17.201 17.226 17.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA