Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (17.026-17.050)


  1.      kotlét 2 -a m (ẹ̑) nav. mn., zastar. zalizek: imel je črne kotlete ♪
  2.      kotlìč  -íča m (ȉ í) 1. manjšalnica od kotel; kotliček: segreti vodo v kotliču / kotlič za sneg 2. knjiž. kotlu podobna vdolbina v rečni strugi: tam so bili slapovi, tolmuni in kotliči, v katerih je vrela ledena voda ◊ geogr. kotlič vrtača s strmimi pobočji v visokogorskem svetu; navt. kompasni kotlič ♪
  3.      kotlíček  -čka m (ȋ) manjšalnica od kotel: zavreti vodo v kotličku / očistiti kotliček pri štedilniku posodo za gretje in shranjevanje vode // kotličku podobna skleda za mešanje: v kotličku stepaj štiri beljake ♪
  4.      kotljáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. kotaliti, valiti: vneto so kotljali sodčke; denar se je kotljal pod posteljo; pren. premišljeno je kotljal besede iz sebe kotljáti se s težavo, nerodno premikati se: otrok se kotlja za materjo / okoli ognjišča se kotljajo mačice se valjajo ♪
  5.      kôtlovec  -vca m (ó) strojn. trdna usedlina, ki se nabira na stenah posod, v katerih se kuha, segreva voda: odstranjevanje kotlovca ♪
  6.      kotlóven  -vna -o prid. (ọ̄) koteln: kotlovna pločevina / kotlovna naprava na kurilno olje ♪
  7.      kotlóvnica  -e ž (ọ̑) prostor ali stavba, kjer je nameščen parni kotel: postavitev nove kotlovnice za proizvodnjo pare; kurilnica in kotlovnica ♪
  8.      kôtlovski  -a -o prid. (ó) redko koteln: kotlovska pločevina ♪
  9.      kótnik  -a m (ọ̑) 1. teh. navadno kovinska palica, v prerezu podobna črki L: zaščititi vogle zidov s kotniki / enakokraki kotnik // naprava, podobna črki L, za določanje pravih kotov: preveriti prave kote s kotnikom 2. nar. kočnik: ima še nekaj gnilih kotnikov ♪
  10.      kotón  -a m (ọ̑) tekst. tanko surovo bombažno platno: rjuhe iz kotona; neskl. pril.: koton stroj stroj za izdelovanje pletenin po kroju ♪
  11.      kotonizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) tekst., nekdaj kemični postopek, pri katerem se predelajo stebelna vlakna v vlakna, podobna bombažnim: kotonizirati konopljo kotonizíran -a -o: kotonizirani lan ♪
  12.      kotóren  -rna m (ọ̄) nar. zahodno kotorna: priletela je jata kotornov ♪
  13.      kotórna  -e ž (ọ̑) zool. sivkasta ptica z rdečim kljunom, ki živi v skalnatih gorskih predelih, Alectoris graeca: v stenah so se sklicevale kotorne ♪
  14.      kotrljáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. kotaliti, valiti: otroci kotrljajo fižole po tleh; kamenje se kotrlja po klancu navzdol / po obrazu so mu kotrljale solze tekle, polzele; pren. glasovi so se kotrljali po kamnitem hodniku ♪
  15.      kótva  in kôtva -e ž (ọ̑; ó) 1. elektr. del generatorja, v katerem se inducira električna napetost: izmenični generator z vrtečo se kotvo 2. elektr. kos železa, ki ga priteguje trajni magnet ali elektromagnet: rele je pritegnil kotvo 3. zastar. sidro: spustiti kotvo ♪
  16.      kótvica  in kôtvica -e ž (ọ̑; ó) manjšalnica od kotva: pritegniti kotvico ♪
  17.      kòv  kôva in kóv -a m (ȍ ó; ọ̑) 1. knjiž. kovanje: kov jekla / dati v kov // num. vtisnjen znak, podoba (na novcu): opremiti s kovom / enostranski, dvostranski kov 2. nav. rod. ed., star. vrsta, sorta: sin je čisto drugega, drugačnega kova kot oče; ljudje istega kova si ne morejo nasprotovati; ni bila takega kova, da bi tvegala / umetniki manjšega kova ∙ naš oče je človek starega kova v vsem se drži ustaljenih navad iz prejšnjih časov ♪
  18.      kováč  -a m (á) 1. kdor z udarci kladiva ali s strojnim stiskanjem oblikuje, obdeluje kovino: kovač kuje; kovač je z obema rokama vihtel kladivo; pesn. črni kovači / učiti se za kovača / kovač je podkoval konja / orodni, podkovski kovač; umetni kovač / kroparski kovači 2. ekspr. kdor z določenim ravnanjem pripravlja, ustvarja kaj: kovači usode ∙ preg. vsak je svoje sreče kovač // nav. slabš. kdor sestavlja, tvori kaj: besedni kovači; kovač verzov 3. pog. bankovec ali kovanec za 10 par: dala mu je kovač(a); plačati je moral tri kovače ◊ zool. užitna morska riba z bodicami in črno liso na obeh prsnih plavutih, Zeus faber ♪
  19.      kováčnik  -a m (ȃ) bot. lesnata popenjavka z velikimi rumenkasto rožnatimi cveti v socvetjih, Lonicera caprifolium: ob gozdu cvete kovačnik; kovačnik se vzpenja čez ograjo; vonj kovačnika ♪
  20.      koválen  -lna -o prid. (ȃ) ki se rabi za kovanje: kovalno orodje ♦ metal. kovalni preizkus preizkus, če se da kovina kovati; teh. kovalni stroj stroj za avtomatizirano kovanje drobnih izdelkov; vet. kovalna stena lesena stena, ob katero se pri podkovanju priveže nemiren konj; kovalne klešče podkovske klešče ♪
  21.      koválo  -a s (á) teh. del kovalnega stroja, s katerim se neposredno udarja po kovini ♪
  22.      kovánje  -a s (ȃ) 1. glagolnik od kovati: a) kovanje jekla; kovanje in varjenje / ročno, strojno kovanje ♦ teh. hladno kovanje brez poprejšnjega segrevanja; vroče kovanje kovanje razbeljene kovine; kovanje v utorih s kovalnim orodjem, ki ima izdolbeno obliko predmeta, ki ga želimo skovati b) kovanje novih besed, verzov c) kovanje načrtov č) slišalo se je le drobno kovanje zapestne ure 2. star. kovinski del, ki varuje ali je za okras; okovje: smučarski čevlji z medeninastim kovanjem na robovih; kovček, obit s svetlim kovanjem; stol s srebrnim kovanjem ♪
  23.      kovár  -ja m (á) knjiž., redko 1. spletkar, rovar: je premeten kovar 2. kovač: sami smo kovarji svoje usode ♪
  24.      kováren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. spletkarski, rovarski: snuje kovarne načrte / premetena in kovarna ženska // zvit, premeten: kovaren smeh ♪
  25.      kovárstvo  -a s (ȃ) knjiž. spletkarstvo, rovarstvo: politično kovarstvo; postal je žrtev kovarstva in laži ♪

   16.901 16.926 16.951 16.976 17.001 17.026 17.051 17.076 17.101 17.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA