Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (1.694-1.718)



  1.      ergosterín  -a m () kem. ergosterol
  2.      ergosteról  -a m (ọ̑) kem. organska snov v kvasu in rženih rožičkih, iz katere nastaja vitamin D
  3.      erim  -a m (ẹ̑) med. bolezenska rdečina kože: na koži se je pojavil eritem; eritem zaradi predolgega obsevanja, sončenja
  4.      eskamor  -ja m () knjiž. kdor zna z izredno spretnostjo kak predmet skriti in ga spet pokazati; rokohitrc: žonglerji in eskamoterji; nastop eskamoterja je gledalce zelo zabaval
  5.      eskónten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na eskont: eskontne obresti / eskontna banka / eskontni kredit kredit, pri katerem se obresti vnaprej odtegnejo
  6.      esoteričen  gl. ezoteričen
  7.      éster  -tra m (ẹ́) kem. spojina alkohola z organsko kislino: estri celuloze; estri fosforjeve kisline
  8.      est  -a m (ẹ̑) 1. kdor ima razvit čut za lepoto in vse vrednoti s stališča lepega: biti estet; mnenja filmskih estetov o festivalu; literarni estet; na problem gleda z očmi kulturnega človeka in esteta / turistični estet 2. strokovnjak za estetiko; estetik
  9.      esteticístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na esteticizem: esteticistična umetnost / pesnikova metaforika je včasih kar esteticistična
  10.      esteticízem  -zma m () knjiž. posebno, večkrat pretirano poudarjanje lepega v umetniškem delu: njegov esteticizem je očiten v vseh pesmih; artistični esteticizem; slabš. to je goli esteticizem // nazor, da ima estetsko doživljanje najvišjo vrednost: s svojo pristnostjo, naravnostjo ga je razoroževala v njegovem esteticizmu
  11.      estičen  -čna -o prid. (ẹ́) estetski: moralni in estetični nazori / estetična vrednost literarnega dela / estetični čut; nima estetičnega okusa / ilustracije so zelo estetične
  12.      estičnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost estetskega: estetičnost oblik
  13.      estik  -a m (ẹ́) 1. strokovnjak za estetiko: odgovori estetikov na vprašanje, kaj je lepo, so zgodovinsko pogojeni 2. star. literarni kritik, estet: pisatelju je bilo več do mnenja bralcev kakor za dokaze estetikov
  14.      estika  -e ž (ẹ́) 1. filoz. filozofska disciplina, ki proučuje lepo in človekov odnos do lepega: razpravljati o estetiki; zgodovina in teorija estetike // s prilastkom načela o lepem: buržoazna estetika; eksistencialistična estetika; idealistična estetika 2. s prilastkom načela o lepem v umetniškem delu: filmska, glasbena, odrska, literarna estetika / revija se je veliko ukvarjala z estetiko 3. redko estetski videz: skrbeti za estetiko mesta / estetika vaj na orodju 4. do 1848 tretji letnik filozofije
  15.      estiški  -a -o prid. (ẹ́) zastar. estetski: estetiško čustvo / estetiška vzgoja
  16.      estetízem  -zma m () knjiž., redko esteticizem: velika dela književnosti posnemati v duhu estetizma / etični estetizem
  17.      estetizíranje  -a s () glagolnik od estetizirati: estetska kritika lahko zaide v golo estetiziranje; larpurlartistično estetiziranje
  18.      estetizírati  -am nedov. () knjiž., nav. slabš. razpravljati o čem s stališča lepega, zlasti glede na obliko: premalo je o umetnini samo estetizirati estetizirajóč -a -e: estetizirajoči kritiki so mu očitali grobost sloga in jezika
  19.      estka  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od estet
  20.      estski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na estetiko: estetski nazor; estetska načela / pri vrednotenju literarnega dela je potrebno upoštevati estetski kriterij; estetska vrednota / estetska analiza umetniškega dela; estetsko-stilna obravnava črtice / učenec ima razvit estetski čut / estetska vzgoja / oblika in estetski videz predmetov; estetska in sanitarna urejenost turističnih krajev / oprema knjige je zelo estetska lepa, okusna; tako plesanje ni estetsko estsko prisl.: estetsko urejena dvorana; pouk mora učence estetsko vzgajati
  21.      eststvo  -a s (ẹ̑) vrednotenje vsega s stališča lepega: Stritarjevo estetstvo
  22.      esteziométer  -tra m (ẹ̄) med. šestilu podobna priprava za merjenje občutljivosti kože
  23.      etcétera  prisl. (ẹ̑) knjiž. in tako dalje: govoril je o novih idejah, načrtih etcetera
  24.      en  -a m (ẹ̑) kem. nenasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje dva atoma ogljika: eten v mestnem plinu
  25.      éter 1 étra m (ẹ́) poljud. lahko hlapljiva in vnetljiva tekočina, ki se uporablja zlasti kot narkotik ali topilo, strok. dietileter: narkotizirati z etrom; vonj po etru // kem. spojina, ki nastane s spajanjem dveh molekul alkohola z odcepom vode: dietileter je eden najvažnejših etrov

   1.569 1.594 1.619 1.644 1.669 1.694 1.719 1.744 1.769 1.794  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA