Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (16.394-16.418)


  1.      kólomonov  in kolomónov -a -o prid. (ọ̑; ọ̑) v zvezi kolomonov žegen, po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati: prebiral je kolomonov žegen / preganjati bolezen s kolomonovim žegnom ♪
  2.      kolón  -a m (ọ̑) 1. v nekaterih deželah najemnik zemlje: izkoriščanje kolonov / briški koloni // pri starih Rimljanih svoboden najemnik zemlje: koloni in latifundisti 2. redko kolonialni veleposestnik: izgnati evropske kolone ♪
  3.      kolóna  -e ž (ọ̑) 1. v daljšo vrsto razvrščena, premikajoča se skupina a) ljudi, navadno vojakov: kolona se je bližala naselju; dolga, nepretrgana kolona / kolona vojakov / biti na čelu kolone spredaj, na začetku / hodili so v koloni po eden drug za drugim / dvostopna kolona / ekspr. na trgu so se zbrale kolone ljudi zelo veliko b) vozil: kolona (avtomobilov) se je večkrat ustavila; prehiteval je kolono / voziti na koncu kolone 2. tisk. tiskano besedilo, ki zajema le del strani glede na širino; stolpec: naslov čez štiri kolone / članek obsega tri kolone 3. v zvezi peta kolona, pred drugo svetovno vojno Nemci in pristaši nacizma, ki v nenemški državi podtalno delujejo za nacistične interese: organizirati peto kolono / delovanje pete kolone pri nacističnem osvajanju Jugoslavije; pren., ekspr. kominformistična peta kolona 4. nar. zahodno kamnit, obokan vhod, most: kraški portali, kolone in baladurji ◊ adm. z navpičnima črtama omejen prostor v obrazcih, poslovnih knjigah za vpisovanje podatkov; kem. pokončna valjasta posoda za kemične in fizikalne procese ♪
  4.      kolonáda  -e ž (ȃ) arhit. stebri, zgoraj povezani z vodoravno gredo ali loki, stebrišče: kolonade pred baziliko; kolonada iz belega marmorja; dvorišče z velikimi kolonadami ♪
  5.      kolonát  -a m (ȃ) v nekaterih deželah odnos med lastnikom zemlje in kolonom: kolonat se je v Dalmaciji zelo dolgo obdržal / starorimski kolonat ♪
  6.      kolonátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kolonat: kolonatski odnosi / kolonatski sistem ♪
  7.      koloniálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kolonialiste ali kolonijo: kolonialna odvisnost; kolonialne vojne / kolonialni sistem; obsodba kolonialne politike / izkoriščanje kolonialnih narodov; kolonialne dežele kolonije; kolonialne države države, ki imajo kolonije; izguba kolonialne posesti / kolonialno blago blago iz kolonij, zlasti živila, začimbe ♦ arhit. kolonialni slog slog, ki posnema arhitektonske oblike matične dežele, zlasti Anglije ♪
  8.      kolonialístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kolonialiste ali kolonializem: kolonialistična intervencija v Kongu / kolonialistična ideologija ♪
  9.      kolonialízem  -zma m (ȋ) v kapitalizmu politika gospodarsko močnejših držav, ki temelji na osvajanju, gospodarskem izkoriščanju in političnem zatiranju drugih dežel: boj proti kolonializmu / angleški, klasični kolonializem ♪
  10.      koloníja  -e ž (ȋ) 1. v kapitalizmu dežela, ki je pod oblastjo gospodarsko močnejše države, od katere je prostorsko ločena: kolonije se borijo za neodvisnost; britanska, francoska kolonija; eksploatiranje kolonij 2. v etnično tujem okolju živeča skupina pripadnikov kake narodnosti, države: obiskati kolonijo; jugoslovanska kolonija v Franciji 3. zlasti prva leta po 1945 organizirano preživljanje počitnic otrok in mladine: organizirati kolonijo / iti v kolonijo / počitniška kolonija; zdravstvena kolonija 4. večja skupina po enotnem načrtu zgrajenih stanovanjskih hiš: stanovati v koloniji / delavska, rudarska kolonija / stanovanjska kolonija 5. zool. veliko skupaj živečih živali iste vrste: kolonija pingvinov / čigra gnezdi v kolonijah ◊ um. slikarska kolonija organizirano krajše skupno bivanje in delo slikarjev; zgod. kolonija pri Feničanih, starih Grkih in Rimljanih mestna naselbina, ki leži zunaj strnjenega državnega ozemlja ♪
  11.      kolonístovski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na koloniste: kolonistovska naselbina / kolonistovske vojne kolonialne ♪
  12.      kolonizacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na koloniste ali kolonizacijo: deželo so prekrili novi kolonizacijski sloji / kolonizacijsko območje ♪
  13.      kolonizátor  -ja m (ȃ) pripadnik kolonialne države, živeč v koloniji: imperialistični kolonizatorji; drastični ukrepi kolonizatorjev // ekspr. kolonialna država: pisatelji ne morejo pisati v jeziku nekdanjega kolonizatorja ♪
  14.      kolonizátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kolonizatorje: država je s težavo uresničevala svoje kolonizatorske cilje / kolonizatorska politika ♪
  15.      kolónjski  -a -o prid. (ọ̑) v zvezi kolonjska voda raztopina eteričnih olj v razredčenem alkoholu za odišavljanje: steklenička s kolonjsko vodo / odišaviti se s kolonjsko vodo; sam., pog.: diši po kolonjski kolonjski vodi ♪
  16.      kolónski 2 -a -o (ọ̑) s števnikom pridevnik od kolona 2: stran je 8-kolonska ♪
  17.      kolòp  -ôpa m, mest. ed. tudi kolópu (ȍ ó) nar. zelo hiter tek, zlasti pri konju; galop: preiti iz drnca v kolop; dirjati v kolopu ∙ ekspr. na ves kolop je tekel zelo hitro ♪
  18.      kolór  -ja tudi -a m (ọ̑) žarg. barvna tehnika: snemati v kolorju / posnel je več kolorjev barvnih filmov ♪
  19.      kolór  neskl. pril. (ọ̑) pog. barven: vložiti kolor film v fotografski aparat / kolor tehnika ♪
  20.      kolorádski  -a -o prid. (ȃ) v zvezah: vrtn. koloradska jelka iglasto parkovno drevo z dolgimi, sivo modrimi iglicami, Abies concolor; zool. koloradski hrošč hrošč z rumenimi in črnimi progami na sprednjih krilih, katerega ličinke uničujejo krompirjevo listje, Leptinotarsa decemlineata ♪
  21.      koloratúra  -e ž (ȗ) muz. glasbeni okrasek v solističnem petju: izvajanje koloratur / melodija z zahtevnimi koloraturami ♪
  22.      kolorírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. obarvati, pobarvati: s svinčnikom narisani obraz je nato še koloriral / kolorirati glas, melodijo / poročilo je nekoliko poetično koloriral koloríran -a -o: v knjigi so številne kolorirane ilustracije; lokalno kolorirana pripoved ♪
  23.      kolorístičen  -čna -o prid. (í) 1. nanašajoč se na kolorit: to je temeljna koloristična posebnost njegovih pesmi 2. knjiž. barven: koloristične nianse ♪
  24.      kolorít  -a m (ȋ) 1. um. barve, barvni odtenki (na sliki): enoten kolorit / slika ima živahen kolorit 2. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v prevodu je ohranjen orientalski kolorit ♪
  25.      kolorízem  -zma m (ȋ) um. likovno izražanje, katerega glavno, najpomembnejše izrazno sredstvo je barva: to je zelo vplivalo na njegov kolorizem / spada med vrhove renesančnega kolorizma ♪

   16.269 16.294 16.319 16.344 16.369 16.394 16.419 16.444 16.469 16.494  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA