Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
TE (1.601-1.625)
- eksotêrmen -mna -o prid. (ȇ) kem. pri katerem se sprošča toplota: eksotermne in endotermne reakcije ♪
- eksotêrmičen -čna -o prid. (é) kem. eksotermen: eksotermična kemijska reakcija ♪
- eksplícite prisl. (ȋ) knjiž. vsebovano in tudi izraženo: avtor romana eksplicite ali implicite ohranja humanistične ideale / to sem eksplicite poudaril izrecno ♪
- eksplicíten -tna -o prid. (ȋ) knjiž. jasen, nedvoumen, pojasnjen: ekspliciten izraz; razlagati v eksplicitni obliki ♦ mat. eksplicitna oblika funkcije oblika, zapis funkcije, v katerem je odvisna spremenljivka sama na eni strani enačbe eksplicítno prisl.: problem je postavljen zelo eksplicitno ♪
- eksponênten in eksponénten -tna -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na eksponent 2: eksponentno večanje / eksponentna enačba enačba, v kateri nastopa neznanka v eksponentu; eksponentna funkcija funkcija, pri kateri nastopa neodvisna spremenljivka v eksponentu ♪
- ekspórten -tna -o prid. (ọ̑) izvozen: eksportno blago / kadi eksportne cigarete dobre kvalitete, namenjene za izvoz / eksportno podjetje ◊ čeb. eksportni panj panj s premičnimi sati, ki ima samo plodišče ♪
- ekstemporírati -am nedov. (ȋ) knjiž. govoriti ali igrati brez priprave: ekstemporira tudi resno muziko; zna dobro ekstemporirati in improvizirati / iskal je stik z gledalci in ekstemporiral ♪
- eksténzija tudi ekstenzíja -e ž (ẹ́; ȋ) med. nategnitev zlomljenega ali izpahnjenega uda pri uravnavanju kosti: ekstenzija zlomljene noge ♪
- ekstenzíven -vna -o prid., ekstenzívnejši (ȋ) ki teži po razširjanju, večanju ne glede na izkoriščenost ali kvaliteto: ekstenziven način proizvodnje; ekstenzivna graditev mesta / ekstenzivno gospodarjenje z gozdovi gospodarjenje, ki ne teži po smotrnem izkoriščanju / ekstenzivno in intenzivno doživetje ◊ agr. ekstenzivno poljedelstvo poljedelstvo, ki vlaga malo dela in kapitala na enoto zemljiške površine; ekon. ekstenzivno gospodarstvo gospodarstvo, ki v razmerju do zaposlene delovne sile uporablja malo kapitala; jur. ekstenzivna razlaga zakona razlaga, ki daje zakonu širšo
vsebino ekstenzívno prisl.: ekstenzivno obdelovati zemljo; gospodarske stike razvijamo ekstenzivno in intenzivno ♪
- ekstenzívnost -i ž (ȋ) težnja po razširjanju, večanju ne glede na izkoriščenost ali kvaliteto: odpraviti ekstenzivnost v proizvodnji / ekstenzivnost in intenzivnost doživetja / ekstenzivnost stilizmov ♪
- ekstêren -rna -o prid. (ȇ) knjiž. ki sodeluje v kaki skupnosti brez rednega razmerja, zunanji: eksterni sodelavec / eksterni učenec učenec, ki ne stanuje v internatu svoje šole ♦ šol. eksterni zavod učni zavod, kamor prihajajo učenci samo k pouku in ne stanujejo v njem ♪
- eksteriêr -a tudi -ja m (ȇ) knjiž. 1. zunanja podoba, zunanjost: eksterier hiše; ocenjevati eksterier dirkalnega konja 2. prostor, ki je zunaj, naravno okolje: dejanje se dogaja v eksterieru ♦ film. posnetek, narejen zunaj ateljeja; um. upodobitev dogajanja na prostem ♪
- eksteriorizácija -e ž (á) glagolnik od eksteriorizirati; povnanjenje: eksteriorizacija podzavestnega ♪
- eksteriorizírati -am dov. in nedov. (ȋ) filoz. narediti, da postane kaj zunanje, vnanje; povnanjiti: eksteriorizirati svoje ustvarjalne zmožnosti ♪
- eksteritoriálen -lna -o prid. (ȃ) ki ne spada v določen teritorij: eksteritorialna cona // jur. ki ni podrejen oblasti države, na katere ozemlju s posebnim dovoljenjem biva, je: eksteritorialna oseba ♪
- eksteritoriálnost -i ž (ȃ) jur. nepodrejenost osebe ali stvari oblasti države, na katere ozemlju s posebnim privoljenjem biva, je: vojna ladja in njena posadka ima v tujih vodah pravico eksteritorialnosti ♪
- eksterníst -a m (ȋ) 1. učenec, ki ne stanuje v internatu svoje šole: šolo je obiskoval kot eksternist 2. knjiž. slušatelj, ki sme delati izpite brez rednega obiskovanja predavanj; izredni slušatelj: vpisal se je kot eksternist ♪
- eksternístka -e ž (ȋ) ženska oblika od eksternist ♪
- ekstrákten -tna -o (ȃ) pridevnik od ekstrakt: ekstrakten prah; ekstraktna tekočina ♪
- ekstravagánten -tna -o prid. (ȃ) ki zelo odstopa od običajnega; nenavaden, poseben: ekstravagantni čevlji; manekenke so pokazale tudi nekaj ekstravagantnih modelov; ekstravagantno vedenje / je precej ekstravaganten; ekstravagantna ženska ekstravagántno prisl.: ekstravagantno oblečen ♪
- ekstremitéta -e ž (ẹ̑) nav. mn., anat. del telesa, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje; končina, okončina: členasta ekstremiteta; sprednje, zadnje ekstremitete goveda / spodnja ekstremiteta noga; zgornja ekstremiteta roka; ekstremitete pri človeku udi ♪
- ekstremitéten -tna -o (ẹ̑) pridevnik od ekstremiteta: ekstremitetna kost; ekstremitetne mišice ♪
- ekvidistánten -tna -o prid. (ȃ) geom. ki je v enaki medsebojni razdalji ali malo oddaljen: ekvidistantne točke na krožnici ♦ geogr. ekvidistantna projekcija projekcija, ki na karti v največji meri reproducira pravilne razdalje ♪
- ekvipotenciálen -lna -o prid. (ȃ) fiz. ki ima enak potencial kot izbrana točka: ekvipotencialna ploskev ♪
- ekvivalénten -tna -o prid. (ẹ̑) po vrednosti enak drugemu, zamenljiv z njim, enakovreden: ekvivalenten denarni znesek; ekvivalentno blago / besedi sta ekvivalentni ◊ ekon. ekvivalentna menjava menjava, ki poteka po načelu: enaka vrednost za enako vrednost; kem. ekvivalentna masa masa elementa, ki se veže z enim gramatomom vodika ali ga zamenja v spojini; mat. ekvivalentni enačbi enačbi, ki določata isto množico rešitev; psih. ekvivalentni testi testi, ki merijo iste psihične lastnosti, čeprav so drugače sestavljeni ♪
1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701