Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (15.826-15.850)



  1.      kazeózen  -zna -o prid. (ọ̑) med. po videzu, zgradbi podoben zrnatemu siru ali skuti, sirast: kazeozna bezgavka / kazeozna pljučna tuberkuloza
  2.      kazíno  -a m () 1. nekdaj poslopje, prostor za družabne sestanke, zabavo: v kazinu je godba in ples; gledališča in kazini / družabna prireditev v dvorani kazina 2. zlasti v zahodnih deželah podjetje, ustanova, ki se ukvarja z organizacijo hazardnih iger, igralnica: spet igra v kazinu 3. v zahodnih deželah oficirski ali podoficirski dom z restavracijo: kosila sta v kazinu / oficirski kazino
  3.      kazíti  -ím nedov., kažèn in kazèn ( í) 1. delati kaj manj lepo: kazil ga je debel vrat; lice ji je kazila bradavica; to jo zelo kazi // nav. ekspr. vplivati tako, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: njeno nerazpoloženje mi je kazilo srečo, veselje / slabo vreme ni kazilo dobre volje 2. star. vplivati moralno negativno; kvariti: s takim govorjenjem kazi mladino, otroke kazíti se redko kvariti se, slabšati se: v tej vročini se hrana kazi ∙ ekspr. vreme se že kazi postaja deževno, mrzlo
  4.      kaznív  -a -o prid. ( í) ki zasluži kazen: kaznivo prekupčevanje // jur., v zvezi kaznivo dejanje družbi nevarno dejanje ali opustitev dejanja, za kar je v kazenskem zakonu predpisana kazen: obdolžili so ga kaznivega dejanja; zagrešiti, zakriviti kaznivo dejanje; zagovarjati se zaradi kaznivega dejanja; storilec kaznivega dejanja
  5.      kazuístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kazuiste ali kazuistiko: kazuistično reševanje konkretnih primerov / kazuistično mišljenje
  6.      kázula  -e ž () rel. mašni plašč: imel je črno, težko kazulo
  7.      kázus  -a m () knjiž. (konkretni) primer: glede tega je sedanji kazus drugačen ◊ lingv. sklon
  8.      kážipót  -a m (-ọ́) tablica ob cesti, na križišču z označbo krajev, smeri, razdalj: postaviti kažipot; ob cesti stoji lesen kažipot // ekspr. svetovalec, vodnik: dolgo je bil njegov kažipot; pren. priročnik nam bo dober kažipot po literaturi
  9.      kdáj  prisl. (ā) 1. izraža vprašanje po času, v katerem se dejanje dogaja: kdaj prideš? kdaj, pravite, začnemo zidati? kdaj in kje se je to zgodilo? ekspr. kdaj neki je začel kaditi? / ekspr.: kdaj se boš odvadil površnosti; kdaj sem pa jaz odločal nikoli / do kdaj boš doma? od kdaj je ta hiša tvoja? za kdaj je sklican sestanek? / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: ne spominjam se, kdaj je bil nazadnje pri nas; elipt. ura je minila, da nista vedela kdaj 2. ekspr., navadno v zvezi z že izraža veliko časovno oddaljenost: kdaj smo te že pričakovali; že kdaj bi bil moral to storiti / v hiši je od kdaj že sama revščina in lakota; prim. bogve, kdove
  10.      kdàj  prisl. () 1. izraža, da se dejanje dogaja v nedoločenem času: pridi še kdaj / kdo bi bil kdaj pomislil na to / to bo moral kdaj popraviti; zdi se mi, da sem ga kdaj že videl; o tem spregovorimo kdaj drugič // izraža, da se dejanje dogaja v poljubnem času: kdor ga je kdaj videl, ga ni mogel pozabiti; danes si lepša kakor kdaj poprej; ali je sploh kdaj doma? elipt. če kdaj, danes si lahko zadovoljen 2. navadno v zvezi kdaj — kdaj izraža zapovrstnost pri menjavanju, izmenjavanju: pomaga kdaj temu, kdaj onemu; v hotelu je po sto, kdaj tudi po dvesto gostov // v zvezi kdaj pa kdaj izraža ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih: tudi take reči se kdaj pa kdaj primerijo / kdaj pa kdaj se ozre nazaj ● elipt. rad bi se pogovoril z njim, pa ni(ma) kdaj ni(ma) časa, ne utegne; ekspr. bila je lepa kot le kdaj zelo lepa; prim. malokdaj, redkokdaj
  11.      kdàjkóli  in kdàj kóli prisl. (-ọ̑) knjiž. izraža, da se dejanje dogaja v poljubnem času; kdàj: bil je najboljši prijatelj, kar jih je kdajkoli imela; enotnost je potrebna bolj kakor kdajkoli poprej // nar. kadarkoli: Nekoč, kdajkoli, bo prišel (N. Gaborovič)
  12.      kdó  kóga zaim., kómu, kóga, kóm, kóm (ọ̄) 1. izraža vprašanje po neznani osebi: kdo je to napisal? koga si srečal? s kom se pogovarjaš? / kdo od vas ga pozna? / kot klic pri dražbi kdo da več? kot poziv straže kdo tam? / ekspr.: pa delal, kdo bo; takrat je stopil v razred - kdo? Sam nadzornik; pog. vtem ko se pogovarjamo o sosedu, koga ti ne prinese vrag? Ravno njega / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: ali veš, kdo sem; zdaj vidiš, s kom imaš opravka; elipt. bomo videli, kdo bo koga 2. ekspr., v retoričnem vprašanju izraža nasprotno trditev: kdo bi si bil kaj takega mislil? kdo neki jo je nagovarjal k poroki? Nihče; le kdo ti bo pomagal? / kdo bi ne bil vesel takega sina? 3. izraža nedoločeno, poljubno osebo: naj stopi kdo po zdravnika; dati komu kaj; o tem se moram s kom pogovoriti / naj ga zamenja kdo drug / ekspr.: o tem bodo povedali svoje mnenje arhitekti, urbanisti in še kdo; gorje, če bi te kdo slišal; če kdo, on to zna 4. nar. vzhodno kdor: kdo jé pri naši mizi, bo tudi delal ● dela ima kot le kdo zelo veliko; ekspr. naj reče kdo, kar hoče, rada jo pa le ima poudarja trditev; pog. bili so večinoma delavci, oblečeni kakor kdo vsak po svoje; pog., ekspr. za koga me pa imaš kakšne lastnosti mi pripisuješ; s kom me zamenjuješ; pog. denar dobiva od ne vem koga od neznane osebe; ekspr. kdo vse je že bil tam zelo veliko jih je bilo; preg. povej mi, s kom hodiš, in povem ti, kdo si človek je tak kot njegova družba; prim. kdove
  13.      kdórkóli  tudi kdòrkóli kógarkóli in kdór kóli tudi kdòr kóli kógar kóli zaim. (ọ̑-ọ̑; -ọ̑ ọ̑-ọ̑) izraža poljubno osebo: to pismo lahko bere kdorkoli / ekspr. od kogarkoli si pa res ne dam ukazovati / v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih: kdorkoli bo pisal o tem, ne bo mogel mimo tega dogodka; kdorkoli to trdi, laže
  14.      kdóvé  in kdó vé prisl. (ọ̄-ẹ́) izraža negotovost, nedoločnost: kdove ali je zdrava; morda je še živ, kdove; odšel je kdove kam; to je izrezek iz kdove katere revije; prišel je kdove odkod // ekspr., z zaimkom ali zaimenskim prislovom poudarja veliko mero: misli, da je kdove kaj; kdove kolikokrat si ga že srečal / ne računajo na kdove kolikšen obisk; nimamo kdove kaj denarja imamo malo denarja / piše se tudi skupaj: vino ni kdovekaj prida; odšel je kdovekam
  15.      kébast  -a -o prid. (ẹ́) nar. dolenjsko prekratek, premajhen: ta obleka je kebasta
  16.      kéčup  -a m (ẹ̑) gastr. pikantna zelenjavna omaka: juhi je dodala kečup / paradižnikov kečup v steklenicah; neskl. pril.: kečup omaka
  17.      kefír  -ja m () gastr. kislo mleko iz segretega mleka z dodatkom mlečnokislinskih bakterij in kvasnic: sirotka, jogurt in kefir
  18.      kegljánje  -a s () (športna) igra, pri kateri se mečejo krogle proti kegljem, postavljenim v določenem redu: gojiti kegljanje / mednarodni turnir, prvenstvo v kegljanju / kegljanje na ledu
  19.      kegljáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na kegljače ali kegljanje: član kegljaškega kluba / kegljaška tekma
  20.      kegljáti  -ám nedov.) igrati (športno) igro, pri kateri se mečejo krogle proti kegljem, postavljenim v določenem redu: kvarta in keglja
  21.      kegljávec  -vca m () redko kegljač: bil je izvrsten kegljavec
  22.      kegljávka  -e ž () redko kegljačica: mednarodno tekmovanje kegljavk
  23.      kegljíšče  -a s (í) igrišče za kegljanje: balinišče in kegljišče / dvostezno kegljišče
  24.      kéha  -e ž (ẹ̑) nižje pog. zapor, ječa: pobegniti iz kehe; je že dve leti v kehi / dobil je štiri tedne kehe
  25.      kéj 1 -a m (ẹ̑) knjiž. urejeno, navadno utrjeno obrežje: mesto je dobilo nove ceste, keje in mostove

   15.701 15.726 15.751 15.776 15.801 15.826 15.851 15.876 15.901 15.926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA