Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
TE (15.776-15.800)
- kavalét -a m (ẹ̑) nar. zložljiva železna postelja: spati na kavaletu ♪
- kavalír -ja m (í) 1. moški plemenitih lastnosti in uglajenega vedenja: je velik kavalir; ravnal je kot pravi kavalir / bodi kavalir in odstopi svoj prostor // nav. ekspr. oboževalec, spremljevalec ženske, zlasti na družabni prireditvi: na ples je šla brez kavalirja / ima že drugega kavalirja / ti bom jaz za kavalirja 2. zastar. plemič, vitez: srednjeveški kavalirji ♪
- kavalírstvo -a s (ȋ) lastnosti ali ravnanje kavalirjev: moral se bo učiti kavalirstva / tega ne dela iz kavalirstva ♪
- kavárna -e ž (ȃ) gostinski lokal, kjer se streže zlasti s toplimi in mrzlimi pijačami ter slaščicami: odprli so novo kavarno; hodi v kavarno brat časopise; vse popoldneve je presedel v kavarni ♪
- kavárnar -ja m (ȃ) v nekaterih deželah lastnik, upravnik kavarne: bil je posestnik in kavarnar ♪
- kavárniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kavarno: kavarniški prostori; kavarniške mize; kavarniška terasa / kavarniški gostje / kavarniški pogovor; kavarniško razpoloženje / slabš.: igra le osladne valčke in kavarniške popevke; gre za navadno kavarniško politiziranje ♪
- kaváz -a m (ȃ) zlasti v turškem okolju, nekdaj telesni stražar kake politične osebe, dostojanstvenika: prišel je v spremstvu kavaza // stražnik, stražar: na vsakem vogalu je stal kavaz ♪
- kávbojke -bojk ž mn. (ȃ) pog. kavbojske hlače: oblekel je stare kavbojke; tesne, obrabljene kavbojke ♪
- kávcija -e ž (á) 1. vsota, ki se da za zagotovitev vračila, varščina: dati, plačati kavcijo za pribor; povečati kavcijo / položiti kavcijo za posojilo // redko odškodnina (za obrabo): moral je plačati visoko kavcijo 2. v nekaterih deželah vsota, ki se da, da se kdo začasno izpusti na prostost: zanj je bila dana kavcija 3. v nekaterih deželah vsota, ki se da, da se kdo sme poročiti ♪
- kavcírati -am dov. in nedov. (ȋ) žarg., trg. zaračunati kavcijo: steklenice smo vam kavcirali ♪
- kávč -a m (ȃ) oblazinjeno, navadno široko ležišče s tremi stranicami: sedeti, spati na kavču; širok, udoben kavč / raztegljivi kavč ♪
- kávčina -e ž (ȃ) agr. trta s temno modrimi grozdi: vinograd je zasajen s kavčino // črno vino iz grozdja te trte ♪
- kávčuk -a m (ȃ) elastična snov, iz katere se z vulkanizacijo izdeluje guma: vulkanizirati kavčuk; duh po kavčuku / naravni kavčuk; sintetični kavčuk / pog.: plantaža kavčuka kavčukovcev; cevi iz kavčuka gumija, gume ♪
- kávčukast -a -o prid. (ȃ) gumijast: kavčukasta obloga / ekspr. kavčukaste ustnice ♪
- kávčukovec -vca m (ȃ) tropsko drevo, iz katerega se pridobiva kavčuk: plantaže kavčukovcev ♦ bot. brazilski kavčukovec ki daje največ kavčuka, Hevea brasiliensis ♪
- kávelj -vlja m (á) priprava, navadno železna, z ukrivljenim koncem za a) obešanje česa: zabiti kavelj v steno; sneti hlače s kavlja; meso je obesil na kavelj; železni kavlji b) prijemanje, vlečenje: hlod je premaknil s kavljem / čolnarski kavelj; nosilni kavelj pri dvigalu, žerjavu; prijemalni kavelj c) pritrjevanje, pričvrščanje: lestev je oprl s kavlji na polico / kretnice so pritrjene s kavlji ◊ med. kavelj priprava za pričvrščanje robov rane; žel. kavelj priprava za uravnavanje ognja v peči lokomotive; vlečni kavelj za vlečenje in spajanje posameznih vagonov ♪
- káveljčast -a -o [vǝl] prid. (ȃ) podoben kaveljčku: kaveljčasti izrastki; v gobcu ima kaveljčaste zobe / je kaveljčaste oblike káveljčasto prisl.: kaveljčasto ukrivljen kljun ♪
- káveljček -čka [vǝl] m (ȃ) 1. manjšalnica od kavelj: sneti ključe s kaveljčka; krilo je obesila na kaveljčka obešalnika; lesen kaveljček 2. del manjše priprave za napenjanje: s kaveljčki zapeta obleka 3. kaveljčasti izrastek: oprijemalni kaveljčki stebla / klòp ima ob straneh na sesalu kaveljčke ♪
- káven -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kavo: kavna usedlina / kavni nadomestek pražena zrna ječmena, rži / jopica kavne barve / pili so kavni liker; kavna torta / kavni mlinček mlinček za kavo; dobila je kavni servis / dodaj kavno žličko paprike količino male žličke ♪
- káver -vra m (á) nar. planinska kavka: priletela je jata črnih kavrov ♪
- kavêrna -e ž (ȇ) 1. med. rana, nastala zaradi razpada tkiva, navadno v pljučih: imeti kaverno / odprta kaverna 2. voj. jama, navadno vdolbena v skalnat teren, za zaščito pred artilerijskim ali letalskim napadom, zaklonišče: skrivati se v kaverni ♪
- káviar -ja m (ȃ) gastr. jed, pripravljena iz nasoljenih iker, zlasti beluge, jesetra: postreči s kaviarjem / omaka iz kaviarja iz nasoljenih iker teh rib / ruski kaviar ♪
- kávica -e ž (á) ekspr. manjšalnica od kava: kavica bi se mi prilegla; piti kavico po kosilu / ste za kavico? bi pili kavo ♪
- kávin -a -o prid. (ȃ) kaven: naredila je kavino kremo, torto / kavin nadomestek / kavina zrna ♪
- kavitácija -e ž (á) teh. nastajanje in izginjanje parnih mehurčkov v vodi: izkoristek vijaka zmanjšuje kavitacija; turbinske lopate so poškodovane od kavitacije ♪
15.651 15.676 15.701 15.726 15.751 15.776 15.801 15.826 15.851 15.876