Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (1.526-1.550)



  1.      družítev  -tve ž () glagolnik od družiti: samoupravne enote temeljijo na načelu družitve zakonodajne in izvršne oblasti
  2.      drzovítež  -a m () star. drznež: če bi ne bil tak drzovitež, bi ga bili že zdavnaj ujeli / nihče ne mara tega drzoviteža
  3.      dualita  -e ž (ẹ̑) knjiž. dvojnost: njegovo delo predstavlja dualiteto znanstvene misli in umetniške ustvarjalne moči
  4.      dubléten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dubleto: dubletni izvod knjige / akcentsko dubletni glagoli
  5.      dúcaten  -tna -o prid. (ū) raba peša 1. ki ima za osnovo število dvanajst: ure in mesece štejemo po ducatnem sistemu 2. ekspr. nepomemben, povprečen: ducatni ljudje
  6.      duhovítež  -a m () ekspr. duhovit človek: pri ženskah je veljal za velikega duhoviteža; vsi so se smejali temu duhovitežu in šaljivcu
  7.      duhnje  -a s (é) glagolnik od duhteti: duhtenje cvetja
  8.      duhti  -ím nedov. (ẹ́ í) star. dišati, dehteti: šmarnice opojno duhtijo; vse duhti in cvete; brezoseb. duhtelo je po lipovem cvetju duhč -éča -e: duhteči cvetovi; duhteča pokrajina; duhteče pecivo
  9.      duplicita  -e ž (ẹ̑) knjiž. dvojnost, podvojenost: dupliciteta mnenj; dupliciteta norm
  10.      duplikáten  -tna -o () pridevnik od duplikat: duplikatni ključi
  11.      dušítev  -tve ž () glagolnik od dušiti: dušitev delavskega gibanja / dušitev zvoka
  12.      dvaintrideserka  -e ž (ẹ̑) biblio. knjiga, ki sestoji iz tiskovnih pol, razdeljenih na dvaintrideset listov: zbirka starih dvaintrideseterk
  13.      dvajseterák  -a m (á) lov. jelen, ki ima na vsakem rogu po deset odrastkov: ustrelil je dvajseteraka / nepravilni dvajseterak ki ima na enem rogu deset, na drugem pa manj odrastkov
  14.      dvajserec  in dvajserec -rca m (ẹ̑; ) geom. telo, ki ga omejuje dvajset skladnih enakostraničnih trikotnikov; ikozaeder
  15.      dvajsero  štev. neskl. (ẹ̑) skupina dvajsetih enot: dvajsetero mož
  16.      dvájsetléten  -tna -o prid. (-ẹ̑) 1. star dvajset let: dvajsetletna študentka 2. ki traja dvajset let: v dvajsetletnem delu si je nabral bogatih izkušenj
  17.      dvákraten  tudi dvákráten -tna -o prid. (; -ā) 1. dvakrat tolikšen: s tem boš imel dvakratne stroške; dvakratna vrednost 2. ki je dveh vrst; dvojen: ima dvakratne bolečine: v želodcu in v glavi 3. ki izraža dve ponovitvi: dvakratna predstava ◊ jur. dvakratni državljan kdor ima državljanstvo dveh držav; mat. dvakratna negacija negacija negacije dvákratno tudi dvákrátno prisl.: vse ti bom dvakratno povrnil; pri teh besedah ga je dvakratno speklo
  18.      dvanajsr  -a -o štev. (ẹ̑) redko ki je dvanajstih vrst: dvanajstere dajatve; sam.: rel. dvanajsteri apostoli
  19.      dvanajsterák  -a m (á) lov. jelen, ki ima na vsakem rogu po šest odrastkov: dvanajsterak je stopal naravnost proti njemu / nepravilni dvanajsterak ki ima na enem rogu šest, na drugem pa manj odrastkov
  20.      dvanajsrec  in dvanajsrec -rca m (ẹ̑; ) 1. geom. telo, ki ga omejuje dvanajst skladnih pravilnih peterokotnikov; dodekaeder: izračunati površino dvanajsterca 2. lit. verz, ki ima dvanajst zlogov in cezuro za šestim zlogom
  21.      dvanajsrica  -e ž (ẹ̑) skupina dvanajstih oseb: naša dvanajsterica je dosegla drugo mesto; postal je vodja dvanajsterice delavcev
  22.      dvanajsrka  -e ž (ẹ̑) 1. biblio. knjiga, ki sestoji iz tiskovnih pol, razdeljenih na dvanajst listov: knjižnica ima tudi nekaj dvanajsterk 2. nav. mn., alp. dereza z dvanajstimi konicami: navezal si je dvanajsterke
  23.      dvanajsrnik  -a m (ẹ̑) začetni del tankega črevesa: čir na dvanajsterniku
  24.      dvanajsro  štev. neskl. (ẹ̑) skupina dvanajstih enot: dvanajstero pravil društva
  25.      dvanajsterokótnik  -a m (ọ̑) geom. lik, ki ima dvanajst kotov: plošča v obliki dvanajsterokotnika

   1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA