Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (1.476-1.500)



  1.      dostavítev  -tve ž () glagolnik od dostaviti: plačati račun ob dostavitvi blaga; dostavitev odločbe
  2.      došti  -šjem dov. (ẹ́ ẹ̑) končati štetje: doštel je
  3.      dotakráten  -tna -o prid. (ā) ki je bil, obstajal do takrat: dotakratno društveno delovanje; dotakratno razlaganje mednarodnih dogodkov / dotakratni vzponi naših alpinistov
  4.      doči  -čem dov., doci dotete; dokel dokla (é) 1. s tekom priti do koga, ki gre spredaj: ženska ga je dotekla pred hišo; na konju ga je z lahkoto dotekel; v finalu njegov konj ni mogel doteči tekmeca; pren., ekspr. doteklo ga je odrešilno spoznanje 2. star. miniti, izteči se: čas hitro doteče; kmalu ti bo doteklo življenje ∙ njegova ura je dotekla umrl je; kmalu bo umrl
  5.      dotedánji  -a -e prid. (ā) ki je bil, obstajal do tedaj: dotedanji razvoj šolstva / dotedanji ukrepi
  6.      dotegamál  [a] prisl. () zastar. dozdaj, doslej: dotegamal se ni oglasil
  7.      dotegníti  in dogniti -em dov. ( ẹ́) zastar. nadomestiti: zamujenega časa ne boš nikoli dotegnil
  8.      dotehdôb  prisl. () star. dozdaj, doslej
  9.      dotehmál  [a] prisl. () star. do takrat, dozdaj: slovo je bilo težko, ker dotehmal še ni šel od doma
  10.      dohtati  -am dov. (ẹ̑) končati tehtanje: prodajalka je dotehtala; pren. nisem še dotehtal njene cene
  11.      dotekálka  -e ž () zool. odprtina za dotekanje vode k škrgam in prebavilom pri školjkah in plaščarjih
  12.      dokanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od dotekati
  13.      dokati  -am nedov. (ẹ̑) tekoč prihajati kam: kri doteka v srce; voda doteka s pobočij v dolino / ob vzhodnih vetrovih dotekajo nad naše kraje hladne zračne gmote; pren. na univerze doteka čedalje več maturantov; sredstva v sklad dotekajo počasi dotekajóč -a -e: dotekajoča voda
  14.      dotekniti  gl. dotakniti
  15.      dovolítev  -tve ž () glagolnik od dovoliti: dovolitev kredita; dovolitev prodaje / to sem storil s tvojo dovolitvijo dovoljenjem
  16.      dovršítelj  -a m () knjiž. kdor kaj dokonča, dovrši: dovršitelj prevoda
  17.      dovršítev  -tve ž () glagolnik od dovršiti: za dovršitev del so namenili precejšnja sredstva; dovršitev stavbe / dovršitev postavljenih nalog
  18.      dovzéten  -tna -o prid., dovzétnejši (ẹ́ ẹ̄) navadno v zvezi z za 1. sposoben dojemati, občutiti: dovzeten za glasbo, za lepoto, za šale / za kritiko je malo dovzeten; dovzeten za vzgojne ukrepe / te besede so se globoko vtisnile v njegovo dovzetno srce / star. dovzeten učenec bister, nadarjen 2. nagnjen k čemu, občutljiv: ti otroci so nenavadno dovzetni za bolezen / nekatera mesta na koži so bolj dovzetna za mraz
  19.      doziméter  -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje količine žarkov, navadno rentgenskih: rentgenologom so preskrbeli dozimetre
  20.      doznátek  -tka m () star. ugotovitev, spoznanje: empirični doznatki; doznatki moderne zgodovine
  21.      dozorítev  -tve ž () glagolnik od dozoreti ali dozoriti: dozoritev grozdja; pospešiti dozoritev sadja / spolna dozoritev; dozoritev kulture
  22.      dožítek  -tka m () star. doživetje: popisati svoje dožitke; pripovedoval je o svojih dožitkih; čudovit, mučen dožitek
  23.      dragoléten  -tna -o prid. (ẹ̑) zastar. ki stane veliko denarja; drag: dragoletno blago / ta trgovina je precej dragoletna
  24.      dragôten  -tna -o prid. (ó) star. dragocen: dragotna zaponka
  25.      dran  -a -o prid. (ẹ̑) nižje pog. žičen: dratena mreža

   1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA