Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
TE (1.451-1.475)
- dolgopétec -tca [u̯g] m (ẹ̑) ekspr. kdor ima dolge noge: tisti suhljati dolgopetec ♪
- dolgopétež -a [u̯g] m (ẹ̑) dolgopetec: ta dolgopetež mi je pobegnil ♪
- dolgopŕsten -tna -o [u̯g] prid. (ȓ) 1. ki ima dolge prste: dolgoprstne roke 2. evfem. kradljiv, tatinski: dolgoprstni fant ♪
- dolgostêbeln -a -o [u̯g-bǝl] prid. (ȇ) ki ima dolgo steblo: dolgostebelne rože ♪
- dolgósten -tna -o [u̯g] prid. (ọ̑) star. dolžinski: dolgostna mera ♪
- dolgovráten -tna -o [u̯g] prid. (ȃ) redko dolgovrat: dolgovraten labod ♪
- dolítek -tka m (ȋ) kar se dolije ♪
- določítelj -a m (ȋ) kdor kaj določi ♪
- določítev -tve ž (ȋ) glagolnik od določiti: a) potrebne so podrobne določitve; kriteriji za določitev zaslužka / določitev datuma b) časovna določitev umetnostnega spomenika ♪
- dolomíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dolomit: dolomitni pesek; dolomitne čeri / dolomitni lapor ♪
- dolžítev -tve [u̯ž] ž (ȋ) glagolnik od dolžiti: dolžitev nepoštenosti ga je hudo prizadela ♪
- dolžnósten -tna -o [u̯ž] prid. (ọ̑) nanašajoč se na dolžnost: mati goji v otroku dolžnostni čut / opravil je celo vrsto dolžnostnih obiskov; njegovo dejanje je bilo več kot dolžnostna vljudnost ♦ biblio. dolžnostni izvod izvod, ki ga mora tiskarna ali razmnoževalec po zakonu oddati določenim ustanovam, organom; jur. dolžnostni delež delež, ki ga zakoniti dedič mora dobiti; nujni delež ♪
- domáčnosten -tna -o prid. (á) 1. po značilnostih, lastnostih podoben domačemu: domačnostno občutje, vzdušje; njegova soba je brez domačnostnega udobja / zaradi zgledovanja po tujih mestih je kraj izgubil svoj domačnostni izraz 2. domačijski: domačnostna umetnost / domačnostna smer v literaturi ♪
- domenítev -tve ž (ȋ) redko dogovor: zvedel je za domenitev med njima ♪
- dominánten -tna -o prid. (ȃ) 1. ki je v prevladi, v premoči, prevladujoč: podjetje ima dominanten položaj na evropskem trgu; dominantna ideja, lastnost, vloga / ta problem je v njegovi drami dominanten // ekspr. ki zaradi popolnosti vzbuja občudovanje: dominantna igralska osebnost; ta pesnik je dominantna postava v naši poeziji 2. ki stoji, se dviga nad čim: ustavili so se na dominantnem vrhu / dominantna lega stavbe ◊ bot. dominantna lastnost; dominantna vrsta vrsta, ki prevladuje v rastlinski združbi; muz. dominantni akord akord na peti stopnji, ki ima v določeni tonaliteti glavno funkcijo dominántno prisl.: dominantno vplivati na kaj; dominantno poudarjen orkester ♪
- dopéten in dopêten -tna -o prid. (ẹ̑; ē) ki sega do pet: zavil se je v dolg dopeten plašč; dopetna halja, srajca; dopetno krilo ♪
- dopolnítev -tve [u̯n] ž (ȋ) glagolnik od dopolniti: dopolnitev zalog; odlok o spremembi in dopolnitvi predpisov / delo bo potrebno še manjših dopolnitev in popravkov / prizadeval si je za dopolnitev samega sebe izpopolnitev, izboljšanje ♪
- doprevráten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na čas do prevrata: doprevratne razmere ♪
- dopústen 1 -tna -o prid. (ú; lingv. ȗ) ki se (še) dopušča: dopusten primanjkljaj; tak odstotek vode v maslu je še dopusten; najmanjša dopustna plača; dopustna razlika v ceni ◊ lingv. dopustni stavek odvisni stavek, ki izraža dejstvo, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; dopustni veznik podredni veznik, ki uvaja dopustni stavek; teh. dopustna napetost, obremenitev ♪
- dopústen 2 -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na dopust: v dopustnih dneh se veliko ukvarja s športom ♪
- dopustítev -tve ž (ȋ) glagolnik od dopustiti: to je storil z njegovo dopustitvijo; dopustitev dejanja ♪
- doselítev -tve ž (ȋ) priselitev: še je možnost za nove doselitve ♪
- doslužítev -tve ž (ȋ) glagolnik od doslužiti ♪
- dosmŕten -tna -o prid. (ȓ) ki traja, obstaja do smrti: hišo je dobil v dosmrtni užitek; obsodili so ga na dosmrtno ječo; dosmrtna kazen; dosmrtna pravica, renta / dosmrtni član društva ♪
- dospétek -tka m (ẹ̑) ekon., fin., navadno v zvezi z dolg, menica dospelost: dospetek dolga, menice / plačilo ob dospetku ♪
1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551