Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (14.394-14.418)


  1.      izklápljati  -am nedov. (ā) prekinjati (s stikalom) električni tok in s tem ustavljati delovanje česa: izklapljati črpalke, elektromotorje; priprava se avtomatično izklaplja / daljinsko izklapljati / med zaviranjem voznik ne sme izklapljati sklopke ♪
  2.      izklepetáti  -ám in -éčem in sklepetáti -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) ekspr. nepremišljeno reči, povedati: ne zna molčati, vse izklepeta; kak sošolec je moral o tem kaj izklepetati izklepetáti se in sklepetáti se povedati vse, kar človeka vznemirja, zanima: pusti, naj se malo izklepeta ♪
  3.      izklesáti  -kléšem tudi sklesáti skléšem dov., izklêši izklešíte tudi sklêši sklešíte; izklêsal tudi sklêsal (á ẹ́) 1. s klesanjem narediti, izoblikovati: izklesati črke, kip; izklesati iz enega kosa / izklesati glavo v marmor / v stoletjih si je voda izklesala predor; pren. življenje je izklesalo njeno notranjo podobo 2. knjiž. dati čemu bolj izdelano podobo: izklesati jezik; poglede, ki jih je avtor v referatu nakazal, je v knjigi izklesal izklesán tudi sklesán -a -o: izbran in izklesan jezik; v obliki kvadra izklesan kamen; izklesan obraz; izklesana osebnost; fino izklesane poteze ♪
  4.      izklícati  -klíčem dov., izklícala in izklicála (í ȋ) 1. napovedati udeležencem dražbe ceno stvari, ki se prodajajo: izklicevalec je izklical vse, kar je bilo na dražbi / posestvo so izklicali za zelo nizko ceno prodali 2. glasno imenovati: izklicati številko dobitka / druge so klicali za dopust, njegovega imena pa niso nikoli izklicali 3. nekdaj javno prebrati, razglasiti, navadno mestne, občinske uredbe: občinski sluga je na trgu izklical uradna oznanila 4. knjiž., redko oklicati, razglasiti: armada je izklicala republiko; izklicati za kralja ● zastar. mrtvega ne izkličeš iz groba prikličeš izklícan -a -o: izklicana številka dobitka; pohištvo je že izklicano ♪
  5.      izkljubováti  -újem dov. (á ȗ) ekspr., redko s kljubovanjem priti do česa: ničesar ne moreš izkljubovati; izkljubovala si je možitev z njim ♪
  6.      izkljúčen  -čna -o prid. (ȗ) 1. publ. ki je omejen samo na navedeno; edini: kmet je bil takrat skoraj izključni nosilec slovenstva v deželi; to je bila pravzaprav izključna vrsta drame pri nas 2. ki pripada samo enemu: pridobiti si izključno pravico za izdajanje / to je njegova izključna last ● publ. izključni modeli ekskluzivni; publ. sodobna umetnost je precej izključna se težko razume, dojame ◊ jur. izključni rok rok, ki se ne sme podaljšati izkljúčno prislov od izključen: skupščina je izključno pristojna, da o tem odloča // ekspr. samo, le: to delo so opravljale izključno ženske; izdelovati izključno na podlagi tuje licence; živali krmijo izključno s senom ♪
  7.      izkljúčenje  -a s (ȗ) redko izključitev: vključenje in izključenje aparata / izključenje iz šole ♪
  8.      izključeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. prekinjati (s stikalom) električni tok in s tem ustavljati delovanje česa: izključevati aparate / izključevati tok 2. delati, da kdo ni več član kake organizacije, skupnosti, društva: preveč izključujejo iz stranke 3. ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti: v svojih delih govori pisatelj le o drugih ljudeh, sebe pa popolnoma izključuje 4. ne biti možen hkrati s čim drugim v kaki celoti: ta način dela izključuje napake; tako zdravljenje izključuje vsako možnost okužbe // ekspr., z nikalnico priznavati za možno: ne izključujem, da je moje mnenje zmotno / ne izključujem možnosti, da si bil na sestanku izključeváti se biti popolnoma nasproten, različen, nezdružljiv: ti dve možnosti se izključujeta; podaljšanje delovnega dne in intenzivnost dela se med seboj izključujeta; njuni trditvi se pravzaprav ne izključujeta izključujóč -a -e: izključujoči se pojmi; krivdo izključujoče izjave; razmerje med tema nazoroma je obojestransko izključujoče ♪
  9.      izkljúčiti  -im dov. (ú ȗ) 1. prekiniti (s stikalom) električni tok in s tem ustaviti delovanje česa: izključiti gramofon, radio, električni štedilnik; izključiti motor; likalnik se avtomatično izključi; stroj se izključi s pritiskom na gumb / izključiti električni tok 2. napraviti, da kdo ni več član kake organizacije, skupnosti, društva: na zadnjem sestanku so izključili več članov; izključiti iz stranke; zaradi neprimernega vedenja so ga izključili iz šole / med tekmo so izključili tri igralce / izključili so ga iz svoje druščine // preprečiti komu udeležbo, navzočnost: zaradi nezanesljivosti so ga izključili od skrivnih posvetov; izključiti pričo z razprave ♦ jur. javnost naj se izključi od obravnave 3. ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti: to obdobje, področje je izključil iz obravnave; pri presojanju tega dejstva je izključil vsak svetovni nazor 4. ne biti možen hkrati s čim drugim v kaki celoti: tak način dela izključuje napake // ekspr., z nikalnico priznati za možno: v predavanju nisem izključil, da je bilo takrat že življenje na zemlji / ni izključil možnosti, da ima predsednikov odstop politično ozadje ● ekspr. izključil je vsako možnost okužbe ravnal je tako, da okužba ni bila mogoča; izjavil je, da okužba ni (bila) mogoča izkljúčen -a -o 1. deležnik od izključiti: izključeni igralci; leteti z izključenim motorjem; radio je izključen; zaradi nedelavnosti je bil izključen; vsaka pomota je izključena; ni izključeno, da bom šel na izlet ♦ jur. biti izključen od dedovanja iz zakonskih razlogov ne moči dedovati 2. ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža močno zanikanje: izključeno je, da bi prišel še danes; izključeno je, da bi naši igralci zmagali / elipt. izključeno, da bi prišel že danes / kot vzklik »ali bo izdelal?« »Izključeno« ♪
  10.      izključítven  -a -o (ȋ) pridevnik od izključitev: izključitveni razlogi ♪
  11.      izkljúvati  -am in -kljújem tudi izkljuváti -kljúvam in -kljújem tudi skljúvati -am in skljújem tudi skljuváti skljúvam in skljújem dov., izkljúval tudi izkljuvál tudi skljúval tudi skljuvál (ú; á ú) s kljuvanjem spraviti iz česa: izkljuvati črva iz lubja; ptiči so mu izkljuvali oči; pišče se je izkljuvalo iz jajca; pren., ekspr. najbolj skrito misel so hoteli izkljuvati iz njega ∙ preg. vrana vrani oči ne izkljuje tisti, ki so, navadno v nepoštenih zadevah, enakega mišljenja, prepričanja, drug drugemu ne nasprotujejo, ne škodujejo; prim. skljuvati ♪
  12.      izklòp  -ópa in -ôpa m (ȍ ọ̑, ó) izklopitev, izklopljenje: avtomatski izklop; izklop aparata ♪
  13.      izklópen  -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na izklop, izklopitev: izklopna priprava, ura; izklopno stikalo ♪
  14.      izklopíti  in izklópiti -im dov. (ȋ ọ̄) prekiniti (s stikalom) električni tok in s tem ustaviti delovanje česa: izklopiti gramofon, radio; izklopiti motor; izklopiti električno peč; naprava je taka, da se sama izklopi / izklopil je telefon, da ga ne bi kdo motil pri delu / izklopiti električni tok; pren., ekspr. izklopila je vsako misel in samo ležala ∙ žarg., elektr. izklopiti porabnike električne energije prenehati pošiljati električno energijo porabnikom izklópljen -a -o: televizor ni izklopljen ♪
  15.      izklópljenje  -a s (ọ̄) glagolnik od izklopiti: izklopljenje radia, telefona / izklopljenje električnega toka ♪
  16.      izkobacáti se  -ám se tudi skobacáti se -ám se dov. (á ȃ) nav. ekspr. s težavo priti iz česa: otrok se je izkobacal iz posteljice; izkobacal se je, zastar. izkobacal je iz jarka / komaj se je izkobacal iz avtomobila; prim. skobacati se ♪
  17.      izkòp  -ópa m (ȍ ọ́) 1. glagolnik od izkopati: izkop jame, kanala; izkop temeljev / izkop rude / izkop trupla 2. prostor, ki je nastal z izkopavanjem: poglobiti izkop; izkop za vodovod // količina izkopanega materiala: enodnevni izkop peska, premoga 3. mont. kraj, kjer se koplje ruda, premog; odkop: opuščeni izkopi / delati na izkopu ♪
  18.      izkopanína  -e ž (í) 1. nav. mn. izkopan predmet, zlasti iz starejših zgodovinskih obdobij: med izkopaninami je tudi srebrna posoda in nakit / arheološke izkopanine ♦ arheol. izkopanine iz halštatske dobe 2. izkopani material: odvažati izkopanino; količina rude v izkopanini ♪
  19.      izkopáti  -kópljem tudi -ám tudi skopáti skópljem tudi -ám dov., izkôplji izkopljíte tudi izkôpaj izkopájte tudi skôplji skopljíte tudi skôpaj skopájte; izkôpal tudi skôpal (á ọ́, ȃ) 1. s kopanjem narediti: izkopati grob, jamo, kanal; izkopati temelje za hišo; izkopati z bagrom, motiko; izkopati si klet v skalo 2. s kopanjem spraviti iz česa, navadno iz zemlje: izkopati krompir; izkopati rastlino s koreninami; izkopati truplo / izkopati ponesrečence izpod ruševin; pren., ekspr. njegovo dramo so spet izkopali iz pozabe ∙ ekspr. oči bi mu izkopala zelo sem jezna nanj; ekspr. izkopati bojno sekiro začeti boj; ekspr. denar moram dobiti, čeprav ga iz tal, zemlje izkopljem ne glede na izbiro sredstev, na vsak način // s kopanjem priti do česa: arheologi so izkopali ostanke nasipa; pren., ekspr. posrečilo se mu je izkopati skrivnosti ♦ lov. izkopati jazbeca s kopanjem priti do njega v brlogu izkopáti se tudi skopáti se ekspr. s težavo priti iz česa ovirajočega: nazadnje se je le izkopal iz sena; komaj so se izkopali iz snega / počasi so se izkopali iz spalnih vreč // s prizadevanjem, trudom priti iz neugodnega položaja: izkopati se iz dolgov, revščine, žalosti; s prizadevnim delom se je izkopal iz najhujšega; ne verjamem, da se izkoplje ∙ ekspr. poškodba je res huda, a on se že izkoplje ozdravi izkopán tudi skopán -a -o: izkopan krompir; izkopani predmeti; izkopan rov; prim. skopati ♪
  20.      izkopávati  -am nedov. (ȃ) 1. s kopanjem delati: izkopavati jarke; izkopavati z bagrom, motiko 2. s kopanjem spravljati iz česa, navadno iz zemlje: izkopavati krompir; pren., ekspr. ob večerih izkopava spomine na mladost // s kopanjem prihajati do česa: izkopavati arheološke predmete / na tem kraju arheologi že dalj časa izkopavajo izkopávati se ekspr. s prizadevanjem, trudom prihajati iz neugodnega položaja: izkopavati se iz revščine; dežela se le počasi izkopava iz gospodarske in kulturne zaostalosti ♪
  21.      izkopnína  -e ž (ȋ) 1. mont. izkopani material: nakladati izkopnino v vozičke; količina izkopnine 2. zastar. izkopanina: srednjeveške izkopnine ♪
  22.      izkoreníniti  -im dov. (í ȋ) 1. spraviti iz zemlje s koreninami vred: izkoreniniti drevo; tako žilavo travo je težko izkoreniniti // ekspr. povzročiti, da kdo ni več (čustveno) povezan z okoljem, iz katerega izhaja: s tako vzgojo so ga popolnoma izkoreninili; ne bom več ostal, zdi se mi, da sem se izkoreninil 2. ekspr. odpraviti, odstraniti: izkoreniniti brezposelnost, izkoriščanje / skušali so mu izkoreniniti predsodke / izkoreniniti tuberkulozo izkorenínjen -a -o: izkoreninjena rastlina; ta bolezen je pri nas že skoraj izkoreninjena; v mestu se je počutil izkoreninjenega ♪
  23.      izkorenínjenec  -nca m (ȋ) ekspr. človek, ki ni več (čustveno) povezan z okoljem, iz katerega izhaja: kaj naj počnemo, izkoreninjenci smo; to so sami izkoreninjenci in odpadniki ◊ gozd. drevo, ki ga je izruval veter ♪
  24.      izkorenínjenost  -i ž (ȋ) ekspr. stanje človeka, ki ni več (čustveno) povezan z okoljem, iz katerega izhaja: duhovna, narodna izkoreninjenost človeka; polastila se ga je zavest izkoreninjenosti ♪
  25.      izkoríščanost  -i ž (í) stanje izkoriščanega človeka: prizadela ga je izkoriščanost teh ljudi ♪

   14.269 14.294 14.319 14.344 14.369 14.394 14.419 14.444 14.469 14.494  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA