Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (13.451-13.475)



  1.      hípen  -pna -o prid. () ki traja zelo kratek čas: hipen pogled; hipna nepazljivost, slabost; njegova vnema je bila hipna / hipno povečanje pritiska / hipna smrt hípno prisl.: hipno so utihnili
  2.      hiper...  ali híper... predpona v sestavljenkah () za izražanje visoke stopnje, povečanja, pretiranosti tega, kar je pomen osnovne besede: hipermoderen; hiperdimenzionirati, hiperfunkcija, hiperkritičen
  3.      hipêrbola  -e ž (é) 1. geom. krivulja, katere točke imajo stalno razliko oddaljenosti od dveh danih točk: gorišče, os hiperbole / enakoosna hiperbola 2. lit. besedna figura, ki izraža pretiravanje: silnost pesnikovega čustva je ponazorjena s hiperbolo
  4.      hiperbóličen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na hiperbolo: hiperbolični presek; hiperbolična oblika / hiperbolična geometrija geometrija, v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici neskončno vzporednic / hiperbolično izražanje
  5.      hiperbólika  -e ž (ọ́) lit. hiperbole v celoti: posebno zanimiva je pesnikova hiperbolika // hiperbolično izražanje: današnjemu času bolj ustreza litota kakor patetična hiperbolika
  6.      hiperboloíd  -a m () geom. središčno somerna ploskev, pri kateri imajo preseki obliko hiperbole, elipse in parabole: enodelni, dvodelni hiperboloid; rotacijski hiperboloid ki nastane, če se hiperbola zavrti okoli ene od osi
  7.      hiperemíja  -e ž () med. povečana količina krvi v kakem delu telesa: hiperemija pri vnetju
  8.      híperfúnkcija  -e ž (-ú) med. povečano delovanje kakega telesnega organa: hiperfunkcija hipofize
  9.      hipermangán  -a m () temno vijoličasta kristalna snov, ki se, raztopljena v vodi, uporablja za razkuževanje: raztopina, zrnca hipermangana // pog. vodna raztopina te snovi: razkužiti s hipermanganom
  10.      hípermodêren  -rna -o prid. (-ē) ekspr. zelo moderen: stanovali smo v čudovitem, hipermodernem hotelu / slabš. odkar igrajo samo hipermoderno glasbo, ne zahaja več tja
  11.      hiperním  -a m () lingv. beseda v odnosu do besede, katero pojmovno, pomensko vsebuje: hipernim od besede smreka je beseda drevo
  12.      híperprodúkcija  -e ž (-ú) ekon. proizvodnja, ki presega kupno moč trga: hiperprodukcija je postajala vse bolj občutna; hiperprodukcija avtomobilov, kmetijskih pridelkov; pren. hiperprodukcija inteligence
  13.      hipertrofíja  -e ž () 1. med. povečanje organa ali tkiva zaradi povečanja celic: mišična hipertrofija; hipertrofija jeter, srca 2. knjiž. pretirano povečanje česa: hipertrofija nevažnih podatkov; hipertrofija političnih strank / hipertrofija administrativne miselnosti
  14.      hipertrofírati  -am nedov. in dov. () 1. med. povečevati se zaradi povečevanja celic: prostata, srce hipertrofira; preh. telovadba hipertrofira mišice 2. knjiž. pretirano povečevati kaj: hipertrofirati detajle; hipertrofirati vlogo posameznih strank
  15.      hípi  tudi híppy -ja [hipi] m () zlasti v zahodnih deželah pripadnik mlajše generacije, katerega način življenja se kaže v izrazitem zanikovanju družbenih norm: družba hipijev; sproščeno seksualno življenje hipijev
  16.      hipnotizêr  -ja m () kdor hipnotizira: dober, spreten hipnotizer
  17.      hipnóza  -e ž (ọ̑) spanju podobno stanje, v katerem se umetno uspavani vdaja vplivom uspavajočega: buditi iz hipnoze; spraviti v hipnozo; narediti kaj v hipnozi; hoditi kakor v hipnozi // hipnotiziranje: hipnoza se je posrečila / ekspr. podleči hipnozi igralke
  18.      hipo...  ali hípo... predpona v sestavljenkah () 1. za izražanje a) zmanjšanja, nepopolnosti tega, kar je pomen osnovne besede: hipofunkcija, hipotoničen b) spodnje, nižje lege česa: hipocenter, hipodermičen 2. za izražanje nižje oksidacijske stopnje kislin ali soli: hipoklorit
  19.      hipodróm  -a m (ọ̑) prostor za konjske dirke, konjsko dirkališče: otvoritev novega, modernega hipodroma
  20.      hipodrómski  -a -o (ọ̑) pridevnik od hipodrom: hipodromska steza
  21.      hípofúnkcija  -e ž (-ú) med. zmanjšano delovanje kakega telesnega organa: hipofunkcija žleze obščitnice
  22.      hipohondríja  -e ž () med. duševno stanje, v katerem si človek misli, domišlja, da je bolan: predajati se hipohondriji; zapasti v hipohondrijo
  23.      hipokrátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na starogrškega zdravnika Hipokrata: hipokratični nauk o štirih telesnih sokovih / hipokratična medicina
  24.      Hipókratov  -a -o prid. (ọ̑) v zvezah: knjiž. Hipokratova prisega nekdaj besedilo, ki vsebuje moralna načela zdravniškega poklica in delamed. Hipokratova čepica obveza za glavo, pri kateri je glava povita od čela do konca lasišča
  25.      hipokrátski  -a -o prid. () nanašajoč se na starogrškega zdravnika Hipokrata: hipokratski nauk o štirih telesnih sokovih

   13.326 13.351 13.376 13.401 13.426 13.451 13.476 13.501 13.526 13.551  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA