Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (13.301-13.325)



  1.      harmónika  -e ž (ọ́) 1. glasbilo s tipkami za obe roki in s kovinskimi jezički, ki proizvajajo tone ob raztegovanju in stiskanju meha: harmonika se oglasi; igrati na harmoniko; pog., ekspr. cel večer je vlekel harmoniko igral nanjo / ustna harmonika orglicemuz. diatonična harmonika pri kateri da pritisk na isti gumb ob raztegovanju ali stiskanju meha dva različna tona; klavirska harmonika s klaviaturo // pog., ekspr. raztegljivemu mehu tega glasbila podoben predmet: ob trčenju se je avto spremenil v harmoniko; harmonika pri radiatorju 2. muz. harmonične značilnosti skladbe: barvita, osebna harmonika
  2.      harmónikast  -a -o prid. (ọ́) ekspr. podoben mehu harmonike: zmečkane, harmonikaste hlače
  3.      harmonizácija  -e ž (á) glagolnik od harmonizirati: ukvarjal se je s harmonizacijo ljudskih pesmi / kdo je avtor te harmonizacije / harmonizacija odnosov v podjetju
  4.      harmonizátor  -ja m () muz. kdor harmonizira: zbiratelj in harmonizator ljudskih pesmi
  5.      harmonízem  -zma m () knjiž. težnja po harmoničnosti: bil je vnet zagovornik harmonizma
  6.      harmónski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na harmonija 2: harmonska barvitost; harmonska in ritmična pravila zborovske skladbe / harmonski interval istočasno zvenenje dveh tonov; višji harmonski toni alikvotni toni 2. redko harmoničen: harmonski razvoj vseh duševnih in telesnih sil harmónsko prisl.: skladba je harmonsko bogata in sveža
  7.      harpúna  -e ž () 1. suličasta priprava na vrvi za lov večjih morskih živali: zadeti kita s harpuno; top za izstrelitev harpune ♦ rib. eksplozivna harpuna ki ima v konici eksplozivni naboj 2. kovinska palica z vrvico in ostmi za podvodni ribolov: podvodna puška s harpuno
  8.      harpúnski  -a -o prid. () nanašajoč se na harpuno: harpunska vrv / harpunski top top, s katerim se izstreli harpuna
  9.      hárški  -a -o prid. () navadno v zvezi harški kanarček ali harški vrvivec kanarček, za katerega je značilno zelo lepo petje
  10.      hasnovít  -a -o prid. () star. koristen: hasnovita drevesa / hasnovito izkoriščanje strojev
  11.      hašé  -ja m (ẹ̑) gastr. omaka iz drobno sesekljanega ali zmletega mesa, sekanica: haše iz govejega mesa
  12.      háusbál  -a [has-] m (-) nižje pog. privatna družabna prireditev za ožji krog povabljencev, navadno s plesom, domača zabava: udeležiti se hausbala; spoznala sta se na hausbalu
  13.      hausse  [ós] ž neskl. (ọ̑) ekon. dviganje cen, tečajev na borzi
  14.      havánec  -nca m () vet. srednje velik kunec temno rjave barve, ki se goji predvsem zaradi krzna
  15.      havaríja  -e ž () poškodba prevoznega sredstva, zlasti ladje ali letala, ali tovora med vožnjo: ladja je pretrpela havarijo ♦ jur. velika ali generalna havarija hote povzročena škoda ali stroški, ki nastanejo zato, da se reši prevozno sredstvo, zlasti ladja ali letalo, ali tovor
  16.      hávbica  -e ž () voj. artilerijsko orožje s krajšo cevjo za streljanje pod strmim kotom na cilje v zaklonu: streljati iz havbic; baterija stopetmilimetrskih havbic
  17.      hávbičen  -čna -o prid. () nanašajoč se na havbico: havbična cev / havbična granata / havbična baterija
  18.      havstórij  -a m (ọ́) bot. rastlinski organ za sesanje snovi iz gostitelja, zlasti pri parazitih, sesalni organ
  19.      hazárd  -a m () igra za denar, navadno s kartami ali kockami, katere izid je odvisen od naključja, igra na srečo: igrati, prepovedati hazard; drzen hazard; pren., ekspr. napad je bil vojaški in politični hazard
  20.      hazárden  -dna -o prid. () nanašajoč se na hazard: hazardna igra / hazardna odločitev
  21.      hazardêr  -ja m () kdor igra hazard: bil je poklicni hazarder; strasten hazarder; pren., ekspr. politični hazarder
  22.      hazardírati  -am nedov. () igrati hazard: hazardirati za visoke vsote; hazardiral je po igralnicah raznih letovišč; pren., ekspr. hazardirati v politiki
  23.      hazardíst  -a m () hazarder: strasten hazardist
  24.      hčerínski  -a -o prid. () nanašajoč se na hčere: hčerinska ljubezen, zvestoba ♦ biol. hčerinska celica vsaka od dveh celic, ki nastane z delitvijo materinske celice
  25.        inmedm. (ẹ̑; ) 1. pri nagovoru izraža opozorilo: he, vi tam spredaj, počakajte! 2. posnema glas pri smejanju: kako smešno, he / he he he, to je veselje 3. izraža posmeh: pa smo te ujeli, he

   13.176 13.201 13.226 13.251 13.276 13.301 13.326 13.351 13.376 13.401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA