Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (13.294-13.318)



  1.      harfístka  -e ž () ženska, ki igra harfo: orkester ima izvrstno harfistko
  2.      hárita  -e ž () v grški mitologiji vsaka od treh boginj lepote, ljubkosti in miline
  3.      harlekín  -a m () šaljiva gledališka oseba v obleki iz raznobarvnih krp: smeh harlekina / najlepša pustna maska je bil harlekin // slabš. človek brez dostojanstva: politični harlekin ◊ gled. kratka nagubana zavesa, s katero se zvišuje ali znižuje odrska odprtina
  4.      harmatán  -a m () meteor. suh veter, ki piha iz Sahare proti Atlantskemu oceanu: harmatan dviga oblake prahu
  5.      harmóničen  -čna -o prid. (ọ́) ubran, skladen: harmonične barve; harmonična celota / harmonični odnosi; harmonično sožitje narodov / harmoničen človek; harmonična osebnost / harmoničen razvoj otroka / harmonična spremljava; harmonične značilnosti skladbe ◊ agr. harmonična prehrana prehrana, ki vsebuje vse potrebne snovi za zdrav razvoj organizma; fiz. harmonično nihanje gibanje projekcije enakomerno krožeče točke na premer kroga, sinusno nihanje; mat. harmonična vrsta vrsta recipročnih vrednosti naravnih števil; muz. harmonična lestvica molova lestvica z zvišano sedmo stopnjo harmónično prisl.: harmonično grajeno telo; harmonično razvita osebnost; harmonično sodelovati
  6.      harmóničnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost harmoničnega: harmoničnost antične kulture; objekt ne sme rušiti harmoničnosti okolja / skladatelj teži za harmoničnostjo
  7.      harmoníja  -e ž () 1. ubranost, skladnost: vse, kar je v sobi, tvori prijetno harmonijo; barvna harmonija; harmonija oblike in vsebine / rušiti harmonijo v kolektivu; živeti v harmoniji 2. muz. glasbena prvina, ki temelji na sočasnih odnosih med toni: ritem, melodija in harmonija; atonalna harmonija ki ni zasnovana na tonalnosti / harmonija glasov; pren. harmonija spevov, zvokov // istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov; akord: molova harmonija // nauk o tem: pouk harmonije in kontrapunkta
  8.      harmónika  -e ž (ọ́) 1. glasbilo s tipkami za obe roki in s kovinskimi jezički, ki proizvajajo tone ob raztegovanju in stiskanju meha: harmonika se oglasi; igrati na harmoniko; pog., ekspr. cel večer je vlekel harmoniko igral nanjo / ustna harmonika orglicemuz. diatonična harmonika pri kateri da pritisk na isti gumb ob raztegovanju ali stiskanju meha dva različna tona; klavirska harmonika s klaviaturo // pog., ekspr. raztegljivemu mehu tega glasbila podoben predmet: ob trčenju se je avto spremenil v harmoniko; harmonika pri radiatorju 2. muz. harmonične značilnosti skladbe: barvita, osebna harmonika
  9.      harmónikast  -a -o prid. (ọ́) ekspr. podoben mehu harmonike: zmečkane, harmonikaste hlače
  10.      harmonizácija  -e ž (á) glagolnik od harmonizirati: ukvarjal se je s harmonizacijo ljudskih pesmi / kdo je avtor te harmonizacije / harmonizacija odnosov v podjetju
  11.      harmonizátor  -ja m () muz. kdor harmonizira: zbiratelj in harmonizator ljudskih pesmi
  12.      harmonízem  -zma m () knjiž. težnja po harmoničnosti: bil je vnet zagovornik harmonizma
  13.      harmónski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na harmonija 2: harmonska barvitost; harmonska in ritmična pravila zborovske skladbe / harmonski interval istočasno zvenenje dveh tonov; višji harmonski toni alikvotni toni 2. redko harmoničen: harmonski razvoj vseh duševnih in telesnih sil harmónsko prisl.: skladba je harmonsko bogata in sveža
  14.      harpúna  -e ž () 1. suličasta priprava na vrvi za lov večjih morskih živali: zadeti kita s harpuno; top za izstrelitev harpune ♦ rib. eksplozivna harpuna ki ima v konici eksplozivni naboj 2. kovinska palica z vrvico in ostmi za podvodni ribolov: podvodna puška s harpuno
  15.      harpúnski  -a -o prid. () nanašajoč se na harpuno: harpunska vrv / harpunski top top, s katerim se izstreli harpuna
  16.      hárški  -a -o prid. () navadno v zvezi harški kanarček ali harški vrvivec kanarček, za katerega je značilno zelo lepo petje
  17.      hasnovít  -a -o prid. () star. koristen: hasnovita drevesa / hasnovito izkoriščanje strojev
  18.      hašé  -ja m (ẹ̑) gastr. omaka iz drobno sesekljanega ali zmletega mesa, sekanica: haše iz govejega mesa
  19.      háusbál  -a [has-] m (-) nižje pog. privatna družabna prireditev za ožji krog povabljencev, navadno s plesom, domača zabava: udeležiti se hausbala; spoznala sta se na hausbalu
  20.      hausse  [ós] ž neskl. (ọ̑) ekon. dviganje cen, tečajev na borzi
  21.      havánec  -nca m () vet. srednje velik kunec temno rjave barve, ki se goji predvsem zaradi krzna
  22.      havaríja  -e ž () poškodba prevoznega sredstva, zlasti ladje ali letala, ali tovora med vožnjo: ladja je pretrpela havarijo ♦ jur. velika ali generalna havarija hote povzročena škoda ali stroški, ki nastanejo zato, da se reši prevozno sredstvo, zlasti ladja ali letalo, ali tovor
  23.      hávbica  -e ž () voj. artilerijsko orožje s krajšo cevjo za streljanje pod strmim kotom na cilje v zaklonu: streljati iz havbic; baterija stopetmilimetrskih havbic
  24.      hávbičen  -čna -o prid. () nanašajoč se na havbico: havbična cev / havbična granata / havbična baterija
  25.      havstórij  -a m (ọ́) bot. rastlinski organ za sesanje snovi iz gostitelja, zlasti pri parazitih, sesalni organ

   13.169 13.194 13.219 13.244 13.269 13.294 13.319 13.344 13.369 13.394  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA