Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (13.269-13.293)



  1.      hájmvêrovec  -vca m (-) pred drugo svetovno vojno član avstrijske nacionalistične organizacije Heimwehr: hajmverovci so ga pretepli do nezavesti
  2.      hála  -e ž (á) 1. velik pokrit in zaprt prostor, navadno brez stropa, namenjen zlasti za industrijska dela ali večje prireditve: podrla se je streha nad tovarniško halo; športna hala; konstrukcija za veliko halo / kinematografsko podjetje je zgradilo novo halo s tisoč sedeži dvorano / v daljavi je videl pristaniške hale 2. redko avla: hotelska hala
  3.      hálja  -e ž (á) plašču podobno ohlapno, navadno zaščitno vrhnje oblačilo: nositi, zapeti haljo; ogrniti si haljo; oblečen v haljo / bolniška, delovna, šolska halja; domača halja za nošenje doma, v stanovanju; jutranja halja / meniška, samostanska halja kuta; pren., ekspr. planine so zavite v meglene halje
  4.      halkosfêra  -e ž () geol., po nekaterih, zlasti starejših teorijah plast zemeljske oble, ki leži pod barisfero
  5.      hall  -a [hôl] m () zlasti v angleškem in ameriškem okolju avla: hotelski hall // večji predprostor v družinski hiši, namenjen tudi za sprejemanje gostov: čaj so ponudili v hallu
  6.      hálma  -e ž () igr. družabna igra na šahovnici podobni plošči, pri kateri mora igralec spraviti svoje figure v nasprotnikov vogal: igrati halmo
  7.      haló 1 -ja m, tudi neskl. (ọ̑) pog., ekspr. hrup, nemir: to bo halo; vzdigniti, zagnati halo / sprejeli so ga z velikim halojem s hrupnim izražanjem čustev
  8.      haló 2 -ja m (ọ̑) meteor. svetel kolobar okrog Lune, Sonca, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v ozračju: lunin, sončni halo; neskl. pril.: psih. halo efekt in haloefekt pojav, da se določena oseba ocenjuje po osebnem vtisu
  9.      haló  tudi hàlo medm. (ọ̑; ) izraža opozorilo: halo, halo(oo), oglasi se vendar / halo, kdo je pri telefonu // izraža ukaz, spodbudo: halo, otroci, domov
  10.      halódri  -ja m (ọ̑) slabš. neresen, lahkomiseln, neuglajen človek: zakaj poslušaš tega halodrija
  11.      halogénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na halogene: halogenski derivati ♦ teh. halogenska žarnica žarnica, v kateri seva svetlobo ionizirana jodova para; halogenska gasilna sredstva v ognju hlapljive negorljive organske tekočine za gašenje
  12.      halucinácija  -e ž (á) psiht. zaznava, ki nastane zaradi možganskih ali duševnih motenj: doživljati, imeti halucinacije; v halucinacijah je videla bele miške; slušna, vidna halucinacija / ni vedel, ali je halucinacija ali resnica
  13.      halucinatóričen  -čna -o prid. (ọ́) psiht. ki temelji na halucinaciji: halucinatorična predstava; halucinatorično doživetje / halucinatoričen človek halucinanten
  14.      halúga  -e ž (ú) nav. mn. morska alga rjave barve: velike površine morskega dna so pokrite s halugami ♦ bot. jadranska haluga manjša rjava alga, ki raste v Jadranskem morju, Fucus virsoides
  15.      hàm  medm. () otr. izraža nagel prijem z usti: zine in — ham, češnje ni več / jej, ham ham / pes te bo ham ugriznil; pojedel
  16.      hamítski  -a -o prid. () nanašajoč se na hamite: hamitski narodi ♦ lingv. hamitski jeziki
  17.      hamsín  -a m () meteor. vroč veter, ki piha v Egiptu spomladi iz puščave
  18.      handicap  tudi hendikep -a [hêndikep] m () šport., pri nekaterih tekmovanjih izenačenje možnosti za zmago, tako da dobi na začetku tekmovanja močnejši tekmovalec težje pogoje: pristati na handicap; tekmovati po pravilih handicapa // publ. kar spravi koga v neenak, slabši položaj: izključitev igralca je bila za naše moštvo precejšen handicap; kolektivu tovarne je kljub vsem handicapom uspelo osvojiti svetovni trg; neskl. pril.: handicap tekma, vožnja
  19.      hanóvrski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Hannover: hanovrske ulice ♦ vet. hanovrska pasma pasma težjih angleških polkrvnih konj, zlasti za športno jahanje
  20.      haploíden  -dna -o prid. () biol. ki ima enojno število kromosomov: haploidni organizem; haploidna celica
  21.      happening  -a [hêp-] m () um. avantgardna umetniška prireditev, pri kateri se želi z različnimi sredstvi gledalce osupniti in pritegniti k sodelovanju: prirediti happening; scenarij za happening
  22.      harambáša  -e tudi -a m () pri nekaterih južnoslovanskih narodih 1. nekdaj hajduški poglavar: slavni harambaša 2. slabš. vodja cestnih roparjev, razbojnikov: pogon za harambašo
  23.      hárcer  -ja m (á) kanarček, za katerega je značilno zelo lepo petje: ocenjevati petje harcerjev
  24.      hàrdún  medm. (-) pog. izraža podkrepitev trditve: hardun, kako ste pridni
  25.      hárfa  -e ž () glasbilo trikotne oblike s strunami, na katere se brenka s prsti obeh rok: harfa zveni; igrati harfo / harfa v orkestru / individualen pouk harfe ◊ agr. sirarska harfa priprava za drobljenje usirjenega mleka; muz. Eolova harfa nekdaj harfa, katere strune trese veter, da ustvarjajo posebne zvočne učinke

   13.144 13.169 13.194 13.219 13.244 13.269 13.294 13.319 13.344 13.369  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA