Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (13.151-13.175)


  1.      gròb  grôba m, mest. ed. grôbu in gróbu; mn. grobóvi tudi grôbi, mest. mn. stil. grobéh (ȍ ó) prostor v zemlji za pokop mrliča: pokopati, položiti koga v grob; spustiti krsto v grob / pesn. črni, hladni grob; molči kot grob; bilo je tiho kakor v grobu / skupen grob / kopati grob / ekspr. le malo ljudi ga je spremilo do groba šlo za pogrebom; govoril je ob odprtem grobu // pokrit, zasut prostor, navadno jama, v katerem je kdo pokopan: vsak dan je nosila rože na njegov grob; oskrbovani, zapuščeni grobovi; njihov grob je čisto zarasel; grobovi talcev / grob neznanega junaka // ekspr. konec življenja, smrt: tako slab še nisem, da bi na grob mislil; vznes. bil ji je zvest do groba; prerani, prezgodnji grob / od zibelke do groba od rojstva do smrti; pren. revščina je grob ljubezni ● ekspr. sam sebi grob koplje nič ne pazi na zdravje; ekspr. sin ga bo še v grob spravil povzročil njegovo smrt; vznes. skrivnost je nesel s seboj v grob nikomur je ni povedal; ekspr. z eno nogo je že v grobu je že star; kmalu bo umrl; ekspr. če bi oče to vedel, bi se v grobu obrnil bi se zelo razžalostil, razjezil; ekspr. ta človek je pobeljen grob se kaže boljšega, kot je ◊ arheol. žarni grob z žaro s pepelom mrliča; rel. božji grob vidni spomin Kristusovega groba po cerkvah za velikonočne praznike ♪
  2.      grób  -a -o stil. -ó prid. (ọ̑ ọ̄) 1. ki ni dokončno izdelan, obdelan: groba keramika; obleka iz grobe volne; grobo platno / zaviti v grob papir ki nima gladke površine / pulover z grobim vzorcem ki daje videz neizdelanosti / cesto so posuli z grobim peskom debelim 2. ki v odnosu do ljudi na žaljiv način kaže svoje negativne lastnosti: grob človek; zelo grob je do staršev / spet je bil grob z njo / grob dovtip; ima precej grobe navade 3. narejen, sestavljen po približni oceni: grobi predračuni; groba delitev prebivalcev na poljedelce in delavce v industriji / o njem si je že ustvaril grobo sliko / po grobih ocenah zaostaja produktivnost za več odstotkov / problem so prikazali le v grobih obrisih 4. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: to je groba kršitev sporazuma; naredil je grobo napako ◊ grad. grobi omet omet iz debelejšega peska; les. groba obdelava lesa začetna faza obdelave; petr. grobo zrno zrno z večjim premerom; strojn. groba pila pila, ki pusti površino hrapavo, raskavo gróbo tudi grobó prisl.: igrali so precej grobo; zelo grobo se izraža; grobo kršiti zakon; grobo mleta moka gróbi -a -o sam.: na grobo tkano platno; načrti so v grobem že izdelani ♪
  3.      grobár  -ja m (á) 1. kdor koplje grobove: opravljal je službo grobarja; pren., knjiž. sam je bil grobar svoje časti 2. zool., v zvezi navadni grobar hrošč, ki leže jajčeca v mrtvo žival in jo potem zakoplje, Necrophorus vespillo ♪
  4.      gróbati  -am nedov. (ọ̑) 1. agr. razmnoževati z grobanicami: grobati ribez, trte 2. nar. koroško osipavati, ogrebati: grobati krompir ♪
  5.      grôben  -bna -o prid. (ō) 1. nanašajoč se na grob: grobna jama, plošča; zastar. grobni kamen nagrobni kamen ♦ arheol. grobna skrinja kamnit zaboj za shranjevanje pepela mrličev 2. ekspr. tak kot v grobu: ulice so bile pogreznjene v groben molk; grobna tema; v sobi je zavladala grobna tišina // redko zamolkel, votel: spregovoril je z grobnim glasom grôbno prisl.: bil je grobno tih ♪
  6.      gróbljast  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na grobljo: tam je svet razdrapan in grobljast / hodila sta po strmem, grobljastem plazu ♪
  7.      gród 2 -a m (ọ̑) teh. ogrodje, zlasti pri vozilu: pregledati stanje vozovnega groda ♪
  8.      gródnica  -e ž (ọ̑) 1. anat. kost prsnega koša, na katero so pritrjena rebra; prsnica: ploščata grodnica 2. navt. pokončni, podaljšani del gredlja na premcu ali krmi: prednja in zadnja grodnica ♪
  9.      gròf  grôfa m, im. mn. grôfi in grôfje (ȍ ó) v nekaterih deželah plemič, za stopnjo nižji od kneza: postal je grof; bogat grof; živel je kot grof bahaško, imenitno / celjski grofje ♦ zgod. mejni grof ki je imel v lasti obmejno pokrajino ♪
  10.      grofíca  -e ž (í) 1. v nekaterih deželah plemkinja, za stopnjo nižja od kneginje: bogata grofica; drži se kot grofica bahaško, imenitno 2. grofova žena: grof in grofica ♪
  11.      grofìč  -íča m (ȉ í) 1. grofov sin: pisal je materi mladega grofiča 2. iron. grof: kaj pa bodo takile grofiči ♪
  12.      grofíja  -e ž (ȋ) 1. v fevdalizmu grofova posest: za nagrado je dobil grofijo 2. v nekaterih državah večja upravna enota ♪
  13.      grôfinja  tudi grofínja -e ž (ó; í) grofova žena; grofica: grofinja je sprejela goste v salonu; oblečena je bila kakor kaka grofinja zelo bogato, imenitno ♪
  14.      grôjer  -ja m (ó) gastr. trdi sir v obliki hlebca z manjšimi luknjami v testu: izdelovati grojer ♪
  15.      grólika  -e ž (ọ́) nar. vzhodno jagoda (na rožnem vencu): Spal sem v mali hiški, pri materi, in zaslišal, kako so potegnili molek in kako so začele grolike koščeno pošklepetavati (I. Potrč) ♪
  16.      gròm  grôma m (ȍ ó) zelo slišen glas ob blisku: grom se razlega; v daljavi je pobliskavalo, gromov pa ni bilo slišati; bobneč, votel grom / kot kletvica: da bi te grom; grom in strela, spet je tu // ekspr. temu podoben glas: grom topov / bojni grom ♪
  17.      gromóvnik  -a m (ọ̑) 1. ekspr. kdor zelo glasno, navdušeno govori, se zavzema za kaj: bil je eden izmed glavnih gromovnikov v skupščini; politični gromovnik / gromovnik svobode glasnik, oznanjevalec 2. knjiž. naslov za boga Jupitra ali Zeusa: veliki gromovnik / kot pristavek k imenu tega boga gromovnik Jupiter ♪
  18.      gromozánski  -a -o prid. (ȃ) ekspr. 1. zelo velik, ogromen: na cesti je stal gromozanski avtomobil; vihtel je gromozansko sekiro / ponujali so mu gromozansko vsoto denarja / gromozanska pošast grozna, strašna 2. redko močen, silovit: slišalo se je gromozansko razbijanje po vratih gromozánsko prisl.: kaj se pa tako gromozansko derete ♪
  19.      grós 3 -a [gro -ja] m (ọ̑) tekst. težka tkanina iz naravne svile v platneni vezavi ♪
  20.      grosgrain  -a [grogrên] m (ȇ) tekst. težka svilena tkanina, tkana kot rips ali platno: trakovi iz grosgraina ♪
  21.      grosístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kupovanje in preprodajanje blaga v velikih količinah: grosistična trgovina; grosistično podjetje / material so dobili po najnižjih grosističnih cenah ♪
  22.      grosulár  -ja m (ā) poldrag kamen zelenkaste, medeno rumene ali rdečkasto rjave barve: grosular ji ne ugaja ♦ min. kubični kalcijev aluminijev silikat ♪
  23.      gròš  grôša in gróša m (ȍ ó, ọ́) 1. nekdaj avstrijski novec, navadno za pet krajcarjev: dobiti groš; plačali so dva groša; nov, svetel groš; podobni sta si kot groš grošu // ekspr. denar sploh: oni niso brez groša; rada je zaslužila še kak groš ∙ ekspr. hiša ni vredna počenega groša zelo malo, nič; ekspr. judeževi groši denar, pridobljen z izdajo, lažjo; star. vse skupaj je pet krav za en groš neverjetno, nesmiselno; ekspr. nima pameti niti za (en) groš zelo malo, nič 2. avstrijski kovanec v vrednosti ene stotinke šilinga: za zvezek je dal tri šilinge in petdeset grošev // poljski kovanec v vrednosti ene stotinke zlota ♪
  24.      grôšek  in gróšek -ška m (ō; ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od groš: čisto nov, svetel grošek sem dobil / težko je prišel do tistih groškov ♪
  25.      grót  -a m (ọ̑) lijaku podobna priprava, v katero se kaj stresa, zlasti pri preprostejšem mlinu: nasuti zrnje v grot; grot pri sejalnici ♪

   13.026 13.051 13.076 13.101 13.126 13.151 13.176 13.201 13.226 13.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA